Osrednja tema dogodka je bila povezava med preteklostjo in prihodnostjo solinarstva ter kako lahko to bogato tradicijo razumemo kot primer trajnostnega sobivanja med človekom in naravo. Z vidika raziskovalnega projekta so predstavili prve izsledke raziskave, ki obravnava solinarstvo kot utelešeno praktično modrost in preučuje prepletanje med človeškimi in nečloveškimi dejavniki v solinah.

 Dogodek je združil strokovnjake in strokovnjakinje z različnih področij, ki so osvetlili solinarstvo iz več perspektiv:

- Vodja omenjenega projekta, dr. Maja Bjelica znanstvena sodelavka z Inštituta za filozofske in religijske študije ZRS Koper, je predstavila prve uvide o solinarstvu, ki so jih raziskovalke in raziskovalci pridobili po enoletnem terenskem delu v Sečoveljskih solinah. Izpostavila je pomen izkustva, ki ključno zaznamuje razumevanje tako kompleksne dejavnosti kot je solinarstvo. Poudarila je, da še tako poglobljeno teoretsko poznavanje postopka pridobivanja soli ali temeljita seznanjenost z zgodovino solinarstva ne moreta na noben način zamenjati izkustva solinarstva, to je telesnega udejstvovanja v postopku dela s soljo in sobivanjem s solinskim okoljem.

- Dr. Daša Ličen, docentka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je moderirala pogovor o dediščinjenju solinarstva, katerega je bila kot vodja Sekcije za kulturno dediščino Zveze zgodovinskih društev Slovenije tudi pobudnica. Njene sogovornice, Zala Dimc (magistrica krajinske arhitekture z Biotehniške fakultete), Eda Benčič Mohar (nekdanja sodelavka Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Piran), Saša Roškar (predstavnica Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj), in sogovornik Marko Starman (direktor Krajinskega parka Strunjan) so razpravljali o izzivih zaščite solinarske dediščine, o pomenu premoščanja razlike med naravno in kulturno dediščino in nujnosti njunega zavezništva.

- Matjaž Kljun, asistent na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije, sicer kustos in konservator ZVKDS, je sklenil dogodek z odprtjem fotografske razstave 'Božo Štajer: Svet solin', ki so jo pripravili Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Pomorski muzej – Museo del mare 'Sergej Mašera' Piran – Pirano in Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Fotografsko gradivo med drugim opominja o izginjajočih načinih in prostorih pridelave soli in k ohranjanju današnje nesnovne dediščine.

Dogodek je bil priložnost za odkrivanje starih in novih razsežnosti solinarstva, od njegovih tradicionalnih vrednot do inovativnih pristopov, ki jih omogoča sodobna okoljska humanistika. Razprave in predstavitve so pokazale, kako lahko dediščina, kot je solinarstvo, presega časovne in prostorske meje ter postane vir navdiha za trajnostne rešitve prihodnosti.