DEBELI ČETRTEK JE TU: Tudi pust se je moral prilagoditi koronavirusu

Slovenija

Veseli pustni čas se po izročilu začenja danes z debelim četrtkom. Glede na kulturno dediščino v slovenskem prostoru mora biti na ta dan miza polna pustnih jedi, ki so mastne in nasitne. Ponekod se bodo začele tudi večdnevne pustne prireditve, ki pa bodo zaradi epidemije covida-19 potekale virtualno ali v drugih prilagojenih oblikah.

V Cerknici bodo Butalci danes začeli letošnje spletno pustovanje s prevzemom oblasti in t. i. žaganjem babe. V preteklosti so namreč gospodinje želele imeti mir pri pripravi pustnih dobrot in so otroke z namenom, da jih ne bi motili v kuhinji, pošiljale gledat izmišljeno žaganje babe, je povedal Aljaž Červek iz Pustnega društva Cerknica.

V Litiji pa bo od danes potekal enotedenski sklop dogodkov, s katerimi bodo obeležili 175 let tradicije njihovega pustovanja. Ob poti, kjer karneval poteka običajno, so denimo razstavili fotografije o karnevalih v preteklosti, v avli občine pa je na ogled razstava fotografij o prevzemanju pustne oblasti na debeli četrtek vse od leta 2000.

Na debeli četrtek so na podeželju v preteklosti ponekod, denimo na celjskem območju, skuhali svinjsko glavo, ki je bila lahko prekajena, ali samo svinjsko čeljust. Med mesnimi jedmi so bile lahko na jedilniku tudi krače in drugo mastno svinjsko meso. Po starih verovanjih se je moralo namreč leto začeti v obilju.

Na debeli četrtek, ki ga na Dolenjskem poznajo tudi kot tolsti četrtek, na Gorenjskem kot mali pust in v Prekmurju kot mali fajnšček, so bili med ocvrtimi sladkimi jedmi na mizi predvsem krofi. Če pa je bilo manj časa, so se gospodinje lotile krhkih flancatov. Krofi, ki jih je poznala dunajska kuhinja, so postali del pustnega časa na slovenskem območju sicer šele v prvi polovici 20. stoletja. Uvajali so jih namreč gospodinjski tečaji.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija