ČRNE NAPOVEDI ZA SLOVENSKO RIBIŠTVO: "Mislim, da v roku desetih let bo ugasnilo vse" (VIDEO)

Slovenija

Naši ribiči vsako leto ujamejo manj rib. Razlogi za to so večplastni in težko rešljivi. Rešitve situacije ne vidijo niti sami ribiči, ki so lani izlovili okoli 108 ton svežih ribiških proizvodov, kar je primerljivo z letom prej.

Skupna vrednost izlova je znašala dobrih 910.000 evrov. Ulov rib je predstavljal 70 odstotkov vsega lanskega ulova in je bil najmanjši v zadnjih desetih letih. "Mi na to opozarjamo že dalj časa, s tem, da smo imeli izjemno leto 2020 in 2021 v času covida," pravi koprski ribič Matjaž Radin.

Zakaj se ulov rib iz leta v leto zmanjšuje?

"Da, zmanjšuje se, kar smo vajeni … klimatske spremembe največ vplivajo na morje, morsko okolje ga spreminja," odgovarja Radin.

A težavo predstavlja tudi omejeno ribolovno območje, težave z arbitražo s Hrvaško, zaščiteni deli morja in tudi dejstvo, da je Slovenija konec leta 2011 prepolovila svojo ribiško floto, ko smo razrezali par večjih ribiških ladij, Ribo 1 in Ribo 2.

"Naši ribiči od leta 2016 ne izvajajo več ribolova male plave ribe s tehnologijo obkroževalne mreže, tako imenovane plavarice. Je potrebna kar velika posadka za izvajanje tega načina ribolova in je relativno draga zadeva. Od tedaj naprej se je v tem delu Jadrana pojavljala po velikosti manjša sardela in sardon, kar je zopet zbijalo ceno našim ribičem in se enostavno ta ribolov ni več izplačal," pojasnjuje Aleš Bolje iz Svetovalne službe za ribištvo.

Letna rast je posledica večjega ulova mehkužcev, ki je primerljiva z dobrim ulovom leta 2020, znašal je dobrih 36 ton. Skoraj polovico ulovljenih mehkužcev so predstavljanje moškatne hobotnice, ki so jih slovenski ribiči lani ujeli 17 ton.

"So te količine padle in smo se preusmerili na nočni ribolov in lovimo rake in tigraste kozice, ki so se v zadnjih letih pojavile v tem našemu bazenu," pravi Radin.

Kaj sploh lahko naredi država?

Po pojasnilih Bolje, Slovenija spada v EU, kjer so državne pomoči omejene na kumulativno 30.000 evrov v treh letih. Država pomaga predvsem z vidika nadomestila, ki ga ribiči dobijo glede arbitraže in nezmožnosti normalnega opravljanja svoje dejavnosti v tem območju, ki ga Hrvaška ne priznava.

Skupek vsega torej je, da bo vsako leto, kar se tiče izlova rib, slabše. In ko ne bo več nikakršne ekonomske logike, se lahko zgodi tudi ta scenarij, kot pravi Radin: "… mislim, da v roku desetih let bo ugasnilo vse."

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
jast |  05 .07. 2023 ob  11: 42
saj ni čudno, da je vse manj ulova.....ribiči npr spomladi, ko se sipe in kalamari drstijo, raztegnejo mreže od simonovega zaliva do ronka pri strunjanu skozi rezervat, kjer je drugače tam prepovedan ribolov, sidranje, vožnja s čolni....pa ravno tista dva meseca bi moralo biti vse prepovedano.....taka pravila, katera so slabša kot v afriki in na filipinih.....tam so strožji predpisi, posebno na atlantski strani afrike.....bog se usmili....do kdaj še ?!
kaslc |  04 .07. 2023 ob  12: 50
Obnašajo se kot cigani na dolenjskem ,kjer samo kradejo krompir iz njive. Sadijo ga pa nič.
just |  04 .07. 2023 ob  11: 54
Oni dobijo toliko sredstev od eu, da nikoli ne bodo pustili ribištva. oglašajo se tisti, kateri pobirajo sredstva, ostali lovijo ribe.
Pesceserra |  04 .07. 2023 ob  10: 42
14
Spet lobiranje-fehtarjenje za subvencije in denarno pomoč.....že 20 let poslusamo jamranje istih ljudi.....za zacetek nadzor nad zimskim izlovom cipljev v rezervatu , ki je zaradi prodajne cene postal izlov orad in brancinov.....in nadzor nad prodajo na črno prodane ribe s strani teh oseb......