Svet EU priporoča, da članice zagotavljajo oziroma po potrebi okrepijo sisteme socialne varnosti, tako da zagotavljajo dostop do ključnih storitev in dohodkovno podporo. Pri tem naj kombinirajo minimalni dohodek, druge denarne prejemke in prejemke v naravi, so navedli na Svetu, ki združuje članice.

Priporočilo predvideva vzpostavitev pregledne metodologije za določitev višine minimalnega dohodka v skladu z nacionalno zakonodajo, pri tem pa naj sodelujejo tudi relevantni deležniki. Pri pripravi metodologije naj nacionalne oblasti upoštevajo celotne vire prihodkov, posebne potrebe in prikrajšanost gospodinjstev, življenjski standard in kupno moč ter tudi višino cen in njihovo gibanje.

Svet EU poleg tega priporoča, da se zagotovi možnost, da minimalni dohodek prejema posameznik, in ne gospodinjstvo. S tem bi zagotovili enakost spolov, ter ekonomsko neodvisnost žensk, mladih odraslih in invalidnih oseb. Med priporočili državam članicam je še, naj najpozneje do leta 2030 dosežejo ustrezno raven minimalnega dohodka, pri čemer naj ohranijo vzdržnost javnih financ.

Obenem naj redno pregledujejo in po potrebi prilagodijo višino minimalnega dohodka. Na Svetu EU so izpostavili pomen fleksibilnosti shem minimalnega dohodka v času gospodarskih kriz pri omejevanju socialnih posledic in stabilizaciji gospodarstva.

Namen minimalnega dohodka je gospodinjstvom, ki nimajo dovolj sredstev za dostojno življenje, omogočiti, da dosežejo določeno stopnjo dohodkov. Do njih so upravičeni le ljudje z nezadostnimi dohodki in sredstvi. Gre za javno financirane socialne transferje, namenjene preprečevanju revščine in socialne izključenosti, obenem pa tudi spodbujanju k vključitvi na trg dela. Ne gre za minimalno plačo ali univerzalni temeljni dohodek.