Kot so zapisali na spletni strani občine, je odstranjevanje odpadkov tehnično in organizacijsko zahtevno. Po mnenju krasoslovca Mitje Prelovška z Inštituta za raziskovanje krasa gre za največje čiščenje jame v Sloveniji, kakršnega jamarji sami ne bi zmogli. Inštitut sicer sodeluje pri izvedbi. Izvaja strokovni nadzor in spremlja potek čiščenja ter količino odstranjenih odpadkov.

Pred začetkom del so strokovnjaki z inštituta jamo posneli v 3D tehniki, ob koncu del pa bodo to ponovili, kar je ena od metod spremljanja količine odstranjenega materiala iz udornice, je še zapisano na spletni strani občine.

Odpadke odstranjujejo z manjšim bagrom in jih nato s pomočjo žerjava dvigajo na površje, kjer jih po grobem sortiranju odlagajo v zabojnike, te pa sproti odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Suhadole, kjer poteka še fino sortiranje na posamezne frakcije ter predaja pooblaščenim prevzemnikom v ustrezno končno oskrbo.

Pričakujejo vse vrste odpadkov, tudi nevarne, podjetje Publikus pa bo poskrbelo, da z odstranitvijo in ustrezno končno oskrbo odpadkov iz udornice ne bodo povzročili novega okoljskega pritiska drugje, so pojasnili na občini.

Poseg bo po napovedih izboljšal kakovost vode za ljudi in podzemne živali, saj se del voda izpod Juršč izteka v Malne, del teh voda pa zalije Palško jezero kot površinska voda.

Zadovoljstvo nad tem, da bo jama, ki je približno 700 metrov oddaljena od Juršč, končno očiščena, so izrazili tudi vaščani, so zapisali na spletni strani občine. Strošek čiščenja bodo v celoti pokrili iz sredstev projekta Pivka.Kras.Presiha, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

V kraške udornice, jame, brezna in vrtače so v preteklosti pogosto odlagali odpadke. Tako je bila tudi jama Ravnica od 70. let prejšnjega stoletja ena od 'uradnih' deponij, kamor so organizirano vozili odpadke z območja Pivške kotline kljub ranljivosti kraškega vodonosnika, ki je vir pitne vode.

Danes je odlaganje odpadkov dovoljeno le na urejenih odlagališčih, a neočiščene deponije in divja odlagališča ostajajo potencialni onesnaževalci pitne vode. Strokovnjaki Inštituta za raziskovanje krasa sicer ocenjujejo, da je v Sloveniji onesnaženih približno 2500 jam.