Čigavo srce je odpiral droben bronast ključ na prstanu? Najdba izhaja iz izkopavanj na Muzejskem trgu, kjer so bili izkopani številni srednjeveški in novoveški grobovi tedanjih prebivalcev Kopra. Pokopališče je bilo organizirano v sklopu dominikanskega samostana, ki je na tem mestu obstajal od začetka 13. stoletja do leta 1806. Danes prstan-ključ odpira … Srce Kopra. 

Snovalci razstave so bili postavljeni pred velik izziv: kako v majhnem prostoru prikazati tako obširno in raznoliko tematiko? V prvem delu je skozi panoje s tekstom predstavljena splošna kratka zgodovina mesta od prvih naselbinskih ostankov iz zgodnje rimskega obdobja dalje. V drugem delu pa so na ogled najdbe iz različnih obdobij, ki nam pripovedujejo zgodbe pod skupnim imenom Nevidni Koper. Večinoma gre za novejše arheološke  predmete, odkrite ob nedavnih zaščitnih izkopavanjih v starem mestnem jedru, in bodo sedaj prvič na ogled javnosti. 

"Razstava je namenjena tako turistom kot domačinom, zato je razdeljena na dva dela. Prvi del je splošen, obsega strnjeno zgodovino, drugi del so predmeti, ki so kronološko vezani na prvi del, vendar imajo ti predmeti svojo poglobljeno zgodbo," razlaga kustosinja Maša Sakara Sučević, ki je razstavo soustvarila s sodelovalci Brigito Jenko, Timom Mavričem in Noelom Mirkovićem. Prvi del razstave je namenjen bolj turistom, drugi del pa predvsem domačinom, ki jim najdbe osebnih predmetov zagotovo pomenijo nekaj več.

Verižica kot prispodoba zatona plemiškega stanu. Gospa, ki je nosila verižico s kamejo, je zagotovo vedela, kaj pomeni slog bogatih. Vendar pa gre za industrijski izdelek, pri katerem je verižica železna in kameja iz umetne mase. Nakit, ki je bil izkopan v novodobnih plasteh palače Tiepolo-Gravisi (ljudsko tudi Borilnica), kaže prispodobo zatona plemiškega stanu ob pričetku nemirnega 20. stoletja.

Rdeča nit postavitve je kronološki pregled razvoja mesta, predstavljen z inovativnimi multimedijskimi pristopi. Stalna razstava je zasnovana modularno, kar ji omogoča, da se ciklično spreminja in ob vsaki osvežitvi razstave predstavlja z različnimi predmeti, zgodbami in aktivnostmi. Sestavni del razstave tvorijo izobraževalni kotički in poseben kviz, ki spodbudi udeležence k aktivni udeležbi tudi z nagradami.

Obiskovalci so vabljeni, da na razstavi soustvarijo muzejski zapis s podajanjem svojih osebnih zgodb, spominov in pogledov na življenje v Kopru nekoč, danes in jutri.

Pri razstavi poleg zaposlenih Pokrajinskega muzeja Koper sodelujejo še naslednje ustanove: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Zavod za varstvo kulturne dediščine Območna enota Piran, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Pokrajinski arhiv Koper, Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta, Pokrajinski muzej Celje ter številni strokovnjaki in raziskovalci.