Med vzroki je bil tudi ta, da so se starši začeli spraševati, kam z otroki po zaključku šolanja v njim prilagojenih ustanovah. Življenjska doba oseb s težavami v razvoju se je namreč precej podaljšala in je danes primerljiva s tisto ostalih prebivalcev.

Po navezavi stikov in vrsti pogovorov se je lokacija na Debelem rtiču, tudi zaradi prisotnosti osebja iz tamkajšnjega mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa, izkazala kot najboljša.

V teh 13 letih so se zamenjali resorni ministri, vodstvo letovišča na Debelem rtiču, v postopku konstituiranja je tudi občina Ankaran, vse to pa je vplivalo, na to, da so se stvari vedno znova zatikale, ocenjuje Bužanova.

Sredstva na ministrstvu rezervirana že pred petimi leti

Glede sredstev iz državnega proračuna je spomnila, da so bila ta na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve rezervirana že vsaj pred petimi leti, ko pa so se zadeve zatikale, so se premeščala in postopno tudi izginjala. "Verjetno je bila tudi špekulacija, da tega gradbenega dovoljenja še ne bo in da so bila sredstva, ki so bila namenjena v višini 2,1 milijona evrov, z zadnjim rebalansom spremenjena in tako je ostalo še samo 600.000 evrov za izgradnjo," je pojasnila.

Bužanova sicer meni, da je potrebno ponovno pregledati višino investicije, saj so se po njenem stroški gradnje v zadnjih letih pocenili. Poleg tega pa vidi možnost tudi v kandidiranju za evropska sredstva, saj si s izgradnjo centra prizadevajo za vrnitev oseb s težavami v razvoju v svoje okolje, deinstitucionalizacija teh oseb pa je tudi ena od prioritet Evropske komisije. Nekaj sredstev pa bi bilo mogoče pridobiti tudi iz drugih postavk, je prepričana direktorica CUDV Draga.

Potrebovali bi pomoč donatorjev

Pri tem računa, da bo ministrstvo za delo, ki vodi investicijo, v kratkem sklicalo sestanek vseh deležnikov, na katerem bodo poiskali možnosti za naprej.

V vsakem primeru pa bo investicija precej okleščena, zato bi bili veseli pomoči donatorjev, predvsem pri nabavi kakovostne opreme. Sicer v CUDV Draga razmišljajo, da bi sprožili tudi večjo akcijo zbiranja namenskih sredstev.

Na Debelem rtiču bi lahko nastanili 24 odraslih oseb s posebnimi potrebami (Foto: Arhitekturna delavnica Zorc)

Sam center na Debelem rtiču bo lahko sprejel 24 odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, dnevno pa bodo sprejemali tudi do 15 otrok in mladostnikov s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju z obalnih občin, za katere bodo organizirali šolski program.

Poleg tega bi se del mladih z Iga, ki so tam zaključili šolanje, lahko vključilo v okolje prek zaposlitve na njim prilagojenih delovnih mestih. Bužanova je pri tem spomnila na pozitivno izkušnjo z gostilno Druga violina v Ljubljani, kjer delajo osebe, ki so zaključile šolanje v njihovem centru.

Dejavnosti bi lahko vključili tudi v obalno okolje

Z aktivnosti, kakršne izvajajo v Ljubljani, bi se lahko po njenem prepričanju vključili tudi v obalno okolje, "predvsem pa želimo s to zaposlitvijo ljudi s posebnimi potrebami zmanjšati potrebo po tem, da jih država financira". Bužanova namreč poudarja, da so te osebe sposobne marsikaj narediti same, je pa kritična do trenutnih razmer.

Med letoma 2000 in 2010, ko je bil v veljavi nacionalni načrt s tega področja, so se namreč odpirale nove stanovanjske skupine, veliko oseb so vključili tudi v varstveno-delovne centre oz. njihove delavnice. "Žal pa zadnji dve leti nismo v delavnice sprejeli nikogar in v prenesenem pomenu nihče ki ima zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, v zadnjih dveh letih ni dobil službe," je poudarila.

Računajo sicer, da bodo tistim osebam, za katere bo v centru zmanjkalo prostora, nudili pomoč na domu za starše oz. vključitev v center za krajši čas.

Valerija Bužan, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Draga z Iga (Foto: siol.net)

Največja težava, s katero se trenutno srečujejo v CUDV Draga, je sicer izplačilo plačnih nesorazmerij, saj so decembra izvedeli, da morajo do konca februarja zagotoviti dodatnih 230.000 evrov. Izplačilo tega denarja pa bo šlo na račun kakovosti storitev, ki jih ponujajo svojim varovancem, opozarja Bužanova.

Pri zaposlovanju bi bilo potrebno spremeniti zakonodajo

Direktorica centra močno zagovarja zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami. "Veliko je enostavnih del, ki bi jih lahko opravljali ljudje s posebnimi potrebami, pa bi namesto socialne pomoči dobivali plačo," je pojasnila. Kot je dodala, bi bilo potrebno spremeniti tudi zakonodajo, zato ministrstvo za delo poziva k čim prejšnjemu sprejemu zakona o socialnem vključevanju, ki bi omogočal večje vključevanje teh oseb.

Prav vključevanje teh oseb v družbo, predvsem preko njihovega zaposlovanja v trgovinah, gostinskih lokalih ipd. bi, tako Bužanova, poleg koristi zanje imelo za posledico tudi povečanje občutljivosti ljudi do te problematike. Raziskave namreč kažejo, da se s staranjem prebivalstva vse več družin srečuje z določenimi oblikami invalidnosti, kot je npr. starostna demenca. Prav zato je pomembno, da mlade naredimo občutljive za to, "da nismo vsi lepi in da živijo tudi drugačni".

"Mislim, da ne potrebujemo posebnih dni, na primer dneva za Downov sindrom, ampak da moramo imeti ljudi z Downovim sindromom tako vključene v družbo, da bomo vsi vedeli, za koga gre," Bužanova opiše razloge za večjo vključenost tovrstnih oseb.