V Bruslju bodo danes v enem osrednjih kulturnih središč v kinodvorani Flagey predvajali slovenski film Čefurji raus! režiserja, scenarista, pisca in kolumnista Gorana Vojnovića, ki je nastal na podlagi literarne uspešnice. Film bo v Bruslju gostoval na povabilo evropske poslanke Tanje Fajon (S&D/SD).
Film, za ogled katerega po navedbah Fajonove v Bruslju vlada veliko zanimanje, bodo predvajali dvakrat. Med projekcijama filma z angleškimi podnapisi se bodo lahko obiskovalci z Vojnovićem pogovorili o problematiki priseljencev v Sloveniji in Evropi.
Film je zgodba o skupini prijateljev, pripadnikov druge generacije priseljencev, ki se ne znajdejo med pravili in družbenimi normami okolja, v katerem živijo, ter so prepuščeni ulici in njenim pravilom.
V slovenski javnosti je bil film dobro sprejet, o čemer govori tudi število gledalcev. Od oktobra si je Čefurje raus! ogledalo več kot 50.000 gledalcev, s čimer si je ekipa filma prislužila že drugo zlato rolo.
Tudi na mednarodnem filmskem parketu film Čefurji raus! doživlja uspeh. Na prvem festivalskem nastopu v tujini je prejel nagrado za najboljšo moško vlogo, občinstvo pa navdušuje tudi v državah nekdanje Jugoslavije.
Ne gre zgolj za slovensko zgodbo
"Zgodba o stiskah priseljencev ni le slovenska zgodba, je zgodba Evrope. Vse več je ksenofobije in nestrpnosti, v EU naraščata nacionalistična in populistična retorika. Pomembno je, da govorimo o priseljenskih strahovih in tabujih ter jih skušamo razbliniti," je pred predvajanjem filma poudarila Fajonova.
"Izkušnje priseljencev imajo različne obraze, a Evropa je ena. Je Evropa, kjer so za mir in blaginjo potrebni sodelovanje, solidarnost in odgovornost. Evropska priseljenska politika je že nekaj časa na preizkušnji, a zakonita migracija je prednost, tudi v Sloveniji," je še izpostavila evropska poslanka, ki se s temi temami ukvarja kot članica odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Čeprav gre za promocijo slovenskega filma, Fajonova verjame, da bo ta marsikateremu obiskovalcu odprl oči v resničnost temnih vidikov vključevanja priseljencev, kot so diskriminacija, pomanjkanje znanja jezika, življenje v revnejših soseskah, kar zahteva stalne ukrepe ne le na slovenski, ampak tudi na evropski ravni.