Branimir Štrukelj

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, je 54-članski glavni odbor Sviza soglasno sprejel sklep, da pozove prek 32.000 članov, da glasujejo o splošni stavki. Takšen je namreč način odločanja o stavki v tem sindikatu, da se mora vsak član osebno odločiti za ali proti stavki. Tako bodo prihodnji teden začeli z glasovanji v 760 zavodih, kjer je organiziran Sviz. Če bo večina za stavko, se bo ta začela 9. marca, od takrat dalje jo bo usmerjal glavni stavkovni odbor, v katerega se je v četrtek preimenoval glavni odbor Sviza.

Odločitev glede splošne stavke je tako sprejeta, veljala pa bo po tem, ko bo članstvo o tej odločitvi glavnega odbora glasovalo, je poudaril Štrukelj. Po napovedih bodo sredi prihodnjega tedna sporočili rezultate. Je pa nato, kot je dodal glavni tajnik Sviza, do 9. marca dovolj časa, da se o zahtevah dogovorijo.

"Če bi oblast zgolj delno ravnala tako, kot je pri zdravnikih, potem imamo dvakrat ali trikrat preveč časa za to, da preprečimo to dejanje, ki pa bo sledilo, če ne bo prišlo do uresničitve zahtev," je dejal Štrukelj. Stavka bo trajala do uresničitve zahtev s prekinitvami, ki pa so predmet odločanja glavnega stavkovnega odbora, je napovedal.

Dve bistveni zahtevi

Natančne stavkovne zahteve bodo delodajalcu posredovali, ko bo stavka izglasovana, jih je pa Štrukelj danes strnil v dve bistveni zahtevi. Ena je zahteva po takojšnji sklenitvi sporazuma o vrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki nastaja z obvladovanjem epidemije v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih. "Ni mogoče pristati na to, da šolske oblasti ravnajo, kot da gre za običajno situacijo," je bil ogorčen Štrukelj in dodal, da so zaposleni na koncu z močmi in da na sklenitev takšnega dogovora opozarjajo zadnje leto dni, a doslej še niso dobili nobenega odgovora.

Druga pa je zahteva po zvišanju plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju. Ne zahtevajo le zvišanja za strokovni kader, ampak tudi za ostale, kot so hišniki, čistilke, kuharji in drugi. Zahteva je posledica premikov v zdravstvu, je dejal Štrukelj in dodal, da ti premiki kažejo, da plače v vzgoji in izobraževanju močno zaostajajo za vsemi drugimi deli javnega sektorja.

Povedal je tudi, da je med 54 člani glavnega odbora Sviza prevladovalo splošno ogorčenje nad odnosom oblasti in nad nespoštovanjem zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki ga po njegovih besedah izraža ta oblast. Poudaril je, da vsi v zdajšnjih razmerah vlagajo maksimalne napore za to, kar bi bilo dobro za družbo, a da ne zaslužijo "niti dostojnega pogovora z oblastniki", ki da jih že eno leto ignorirajo, ko opozarjajo na potrebo po razrešitvi situacije.

Štrukelj je bil danes tudi kritičen do zagotovljenih dodatnih dveh milijonov evrov, ki jih je šolsko ministrstvo namenilo šolam za plačilo nadomeščanj. Dejal je, da gre za drobiž, "ki žali ali pa sporoča, da ti ljudje živijo na nekem drugem planetu, ne pa v realnosti".

Odziv šolskega ministrstva

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so v odzivu zapisali, da so predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodov prisluhnili. Navedli so, da z njimi ves čas aktivno in redno sodelujejo ter da jim pomagajo pri reševanju dilem in izzivov, povezanih z izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa ter tudi z izzivi glede odsotnosti zaposlenih in glede izvajanja izobraževanja.

Na ministrstvu so navedli, da se zavedajo preobremenjenosti, s katero se zaradi trenutnih razmer soočamo na vseh področjih družbe, in spomnili, da je pristojna ministrica Simona Kustec za tekoče šolsko leto izdala sklep o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike, ki so potrebni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Simona Kustec

Tako se na podlagi tega sklepa v pedagoški proces pod vodstvom mentorja lahko vključijo tudi študenti, v novembru pa je bil sklep dodatno dopolnjen še z možnostjo dodatnega zaposlovanja svetovalnih delavcev. S sprejetjem zadnjega interventnega zakona za omilitev posledic epidemija covida-19 (PKP 10) imajo zavodi tudi možnost, da lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, in sicer do 31. avgusta letos, so spomnili na ministrstvu.

Opozorili so še na zagotovljenih dodatnih dva milijona evrov za plačilo nadomeščanj od januarja do najdlje 30. junija letos v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, glasbenih šolah in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Po podatkih ministrstva je bilo od začetka epidemije za ukrepe, povezane z delom zaradi covid-19, na polju vzgoje in izobraževanja namenjenih prek 70 milijonov evrov. Sredstva so bila namenjena za dodatke za nevarnosti in posebne obremenitve, za delo v rizičnih razmerah, za dodatke za ravnatelje in direktorje, za kritje nadomestil plač za čakanje na delo ter za nadomeščanja.

V odzivu na navedbe Sviza so dodali še, da bo tudi šolsko ministrstvo aktivno sodelovalo prek vladne pogajalske skupine v napovedanih pogajanjih in usklajevanjih z reprezentativnimi sindikati.