Če bi bile državnozborske volitve danes, bi od strank, ki sestavljajo aktualni sklic DZ, največ vprašanih (18,2 odstotka) glasovalo za SDS. Če bi na volitvah sodelovale tudi novonastale stranke, bi največ glasov (19,9 odstotka) prejelo Gibanje svoboda, kažejo rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je za časnik Delo pripravila agencija Mediana.
ČE BI BILE VOLITVE DANES: Gibanje svoboda pred SDS, kdo bi še prestopil parlamentarni prag?
Slovenija
Če bi na volitvah nastopile samo stranke, ki so se v tekmo za državni zbor podale že na zadnjih volitvah leta 2018, bi se za vodilno SDS uvrstila SD z 10 odstotki glasov, na tretje mesto Levica s 7,4 odstotka glasov vprašanih. Na četrtem mestu bi bila NSi (5,4 odstotka), za njo LMŠ (4,8 odstotka) in SAB (3,5 odstotka).
Takoj za njimi bi se uvrstila Piratska stranka (2,8 odstotka). Parlamentarnega praga pa ne bi več prestopili SNS (1,5 odstotka), Konkretno (1,4 odstotka) in DeSUS (0,8 odstotka). Zelenim Slovenije in Dobri državi kaže 1,4-odstotno podporo, SLS pa 1,2-odstotno.
Za dobre tri odstotne točke se je v primerjavi z januarjem zmanjšal delež neodločenih, in sicer z 20,9 na 17,5 odstotka. Podobno se je zmanjšal delež tistih, ki na volitvah ne bi dali glasu nobeni stranki, in sicer z 11,6 na 8,1 odstotka.
Robert Golob, foto: Tamino Petelinšek/STA
Pri vprašanju, katero stranko bi volili, če bi na parlamentarnih volitvah poleg sedanjih strank sodelovale tudi nekatere nove, je največ glasov prejelo Gibanje svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. SDS bi v tem primeru dobila malo manj kot 15 odstotkov glasov vprašanih, SD okoli sedem odstotkov, Levica in NSi pa po nekaj več kot pet odstotkov. Sledita LMŠ in Povežimo Slovenijo s 3,7 odstotka glasov in Naša dežela s 3,5 odstotka glasovi anketiranih.
Pri tem merjenju bi zunaj parlamenta ostali SAB (2,7 odstotka), Piratska stranka (2,4 odstotka), Resni.ca (2,0 odstotka), SNS (1,9 odstotka), Vesna (1,9 odstotka), DeSUS (0,9 odstotka), Dobra država (0,9 odstotka), Lide (0,8).
Janez Janša
Raste ocena vlade
Po podatkih ankete sicer že tretji mesec zapored raste ocena dela vlade. Njena srednja ocena trenutno znaša 2,61 točke, kar je za 0,03 točke več kot v januarju. Njeno delo sicer še vedno negativno ocenjuje skoraj polovica vprašanih. Petina ji je namenila srednjo oceno, pozitivno pa okoli 27 odstotkov.
V anketi Vox populi, ki jo je za časnika Dnevnik in Večer pripravila agencija Ninamedia, delo vlade kot uspešno ocenjuje 36,4 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 61,2 odstotka. Medtem je januarja vlado kot uspešno ocenilo 31,2 odstotka, kot neuspešno pa 66,7 odstotka anketirancev.
Pahor še vedno najbolj priljubljen
Kot kažejo rezultati Delove ankete, je na lestvici priljubljenosti politikov prvo mesto obdržal predsednik republike Borut Pahor, na drugem mestu je zdravstveni minister Janez Poklukar, na tretjem pa zunanji minister Anže Logar. Za tri mesta je zdrsnil predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki ima hkrati največji padec ocene ta mesec. Ocena je na drugi strani najbolj zrasla ministru za okolje Andreju Vizjaku.
Borut Pahor
Glede na anketo Vox populi pa je na lestvici priljubljenosti politikov prvo mesto obdržal predsednik republike Borut Pahor, na drugem mestu je zdravstveni minister Janez Poklukar, na tretjem pa evropska poslanka Ljudmila Novak. Po rezultatih ankete Vox populi je minister za delo socialne zadeve, družino in enake možnosti Janez Cigler Kralj pridobil pet mest in pristal na trinajstem mestu. Pet mest je pridobil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je sedaj na petnajstem mestu, evropska poslanka SDS Romana Tomc pa se je napredovala za štiri mesta in je štirinajsta.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in notranji minister Aleš Hojs sta končala na dnu razpredelnice februarske raziskave Vox populi in zato zapuščata družbo najbolj priljubljenih politikov. Prihodnji mesec bosta namesto njiju na lestvico uvrščena nekdanji direktor Gen-I Robert Golob in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
Anketa Dela, ki je potekala od 7. do 10. februarja, je zajela vzorec 710 anketirancev. V anketi Vox populi, ki je potekala med 7. in 9. februarjem, je sodelovalo 700 anketirancev.