"Pridobili smo več vitrin z novimi redkimi eksponati, ustreznejšo osvetlitev, klimatske naprave in UV-zaščito, ki varuje lupinice, da ne pokajo in bledijo. Tako bo na ogled še več nadvse redkih primerkov, ki do sedaj zaradi neustreznih klimatskih pogojev niso bili v muzeju. Konec maja bo zaživel edinstven oddelek z digitalnimi mikroskopi, pod katerimi bodo obiskovalci uzrli neviden svet primerkov, manjših od zrna peska. Pregledovali in raziskovali bodo lahko tudi vzorce morskega dna in mogoče odkrili še kakšno neznano vrsto. Tu so še sodobne multimedijske naprave, na ogled bodo 3D-animacije in celo pogled v notranjost hišic bo mogoč," našteva Slobodan Simič Sime, direktor zavoda Mediteranum, v okviru katerega deluje muzej.

Lani so imeli okoli 6.000 obiskovalcev in njihovo število narašča. Muzej postaja vse bolj atraktiven, tako da jih letos pričakujejo najmanj 10.000. Vsekakor je vreden ogleda, saj ima vsak eksponat kako zanimivo in včasih prav neverjetno zgodbo. Izvedeli boste, da nekatere školjke lahko živijo tudi 500 let, da je imel največji fosilni polž Campanille giganteum, ki je pred 35 milijoni let živel v morjih na območjih današnje Francije, kar 1,5 metra veliko »hišico« in da so nekateri primerki že tako redki, da jih zaradi njihove cene iščejo kar z miniaturnimi vodenimi podmornicami. Zato strokovni vodja muzeja diplomirani biolog Jan Simič pravi: "Muzej je zasnovan nadvse informativno in tudi naravovarstveno. Obiskovalce se trudimo ozaveščati, da je treba to naravo spoštovati in jo ščititi pred nabiralci. To na primer pri nas velja za zaščitene morske dateljne in leščurje."

Večina primerkov je iz njegove zbirke, v kateri se je v 15 letih nabralo preko 8.000 školjk in polžev: od Jadrana do Floride, Avstralije in Japonske. So tako z dna oceanov kot s Himalaje. Na ogled so lupine največjega polža na svetu, hišice polžev, ki so jih zaradi redkosti smeli nositi samo poglavarji oddaljenih otočij, svetleče lupine, s katerimi so nekoč lahko kupili sužnja, školjke z osupljivimi vzorci, školjke z biseri … Med evolucijo so se ta bitja razvila v toliko neverjetnih oblik, si nadela tako raznolike vzorce in zrasla do tako mogočnih razsežnostih, da je včasih kar težko verjeti, da so nekatera med njimi sorodniki navadnega vrtnega polža, ki ga poznamo vsi in se na vrtu hudujemo nanj.

Sicer pa polži in školjke sodijo med mehkužce, ki na zemlji domujejo že 500 milijonov let. Poznamo jih kar kakih 200.000 vrst in so po vrstni pestrosti takoj za žuželkami, ki jih je največ.

Ali ste vedeli?

1. Ladijski črv (Teredo navalis), ki je školjka, je potopil nešteto lesenih ladij. Njegova ličinka lahko plava po morju dva meseca in išče ustrezno leseno podlago. Nato vrta v les, ki je njegov življenjski prostor in hrana. Svoje rove obleče v kalcitno prevleko, tako da ustvarja trdne tulce, ki so lahko daljši od metra.
2. Leščur  (Pinna nobilis) je s 60 cm največja jadranska in tudi evropska školjka. V sedemdesetih letih jih je bilo na naši obali polno, nato pa so s turizmom postali ogroženi. Danes so zaščiteni in se ne smejo izkopavati. Njihova lupina na leto zraste kak centimeter, tako da je za 20-centimetrskega potrebnih kar precej let.
3. Polžja lupina naj bi bila najstarejša oblika denarja. Denarni kavrij (Cpraea moneta) so za trgovanje uporabljali v Afriki, Indiji in na Kitajskem.
4. Ko si prislonimo lupino velikega polža k ušesu, se nam zdi, kot da slišimo valove. V resnici slišimo odmev vseh zvokov, ki so okoli nas. Ti se v polžji lupini  zmešajo in odbijajo, rezultat pa je vtis prijetnega šumenja morja.
5. Veliko kopenskih polžev lahko ob plezanju navzgor dvigne desetkrat večjo težo, kot so težki sami. To je tako, kot če bi 50 kg težak človek dvignil 500 kg.
6. Največji polž na svetu je Syrinx aruanus, katerega hišica meri 80 cm, če je polž iztegnjen, pa je dolg več kot meter.
7. Polži ne slišijo in naš veliki vrtni polž med zimo, ko miruje oziroma hibernira, živi od zalog maščobe.
8. Polži se slinijo in to je bistvenega pomena za njihovo preživetje, saj jih sluz ščiti pred izsušitvijo, jih vlaži in ohranja hladnega. Sluz tudi zmanjšuje trenje med njihovo nogo in podlago ter jim naredi nekakšno blazino, po kateri lažje lezejo. Zanimivo je, da se polž, ki bi lezel po rezilu britvice, ne bi urezal, ampak bi drsel po njej brez najmanjše praske.
9. Polži so lahko enospolniki, to pomeni, da so spoli med seboj ločeni. Lahko pa so ženski in moški spolni organi združeni v enem osebku, ki je v tem primeru oboje spolnik oziroma hermafrodit. Oboje spolnost je zelo prefinjena strategija. Ko se osebka srečata, se oba naenkrat oplodita, kar za dvakrat poveča širjenje potomstva.