Milan Krek

Kot je zapisala Carlova, se s Krekom poznata 20, morda celo 25 let. Spoznala sta se pri delu, ko je bil Krek zdravnik v zdravstvenem domu, potem na NIJZ. Teme, pri katerih sta se srečevala, so bile povezane z odvisnostjo od mamil, pomorsko medicino, epidemijami, cepivi, oporečnimi živili.

"Bila sem tudi kritična, a nikoli nisi zameril. Peljali smo stvari v dobro lokalne skupnosti. Bil si v stiku s cesto, z ljudmi, na njihovi strani, trmasto in uporno si jih prepričeval, da je tako kot misliš in deluješ prav in v njihovo dobro. Boril si se zanje kot lev. In koliko birokratskih in nestrokovnih mlinov, ki so obračali kolo proti tebi, si moral zlomiti tja čez Črni Kal, da si sploh kaj dosegel. Imel si vse moje spoštovanje," je zapisala Carlova, ki se zdaj sprašuje, kaj se mu je zgodilo, da je postal apartčik.

Zlatko

Ob tem Carlova omeni dogodek, ki je v javnosti dvignil precej prahu. Raper Zlatko je Kreka dohitel na ulici in mu začel postavljati vprašanja. Krek mu je odvrnil, naj ga neha nadlegovati in naj drži varnostno razdaljo. Carlova je o tem zapisala:

"Od kdaj hodiš po cesti in odrivaš ljudi od sebe, ki te sprašujejo in si jim s svoje pozicije dolžan odgovarjati? Če te vprašajo enkrat, si dolžan. Če te vprašajo petkrat isto vprašanje, si dolžan. In stotič si tudi dolžan. Ti pa si se najprej odločil, da boš kar izginil, nato pa še bežiš pred pevcem, ne kriminalcem iz podzemlja. Raperjem, nadležnim in zoprnim kot driska, a totalno nenevarnim."

Eugenija Carl

Nadalje Kreka sprašuje, ali je pričakoval, da ne bo 'nadležnih in kritičnih', da mu bo zavedno odgovarjala 'udobna tišina'. Kot pravi Carlova, je Zlatko 'družbeno in protestniško angažiran posameznik iz množice kulturnikov', ki zaradi epidemije ne morejo delati že od konca marca in životarijo, poleg tega pa nanje ves ta čas letijo opazke, da so 'lenuhi, zajedavci, nebodigatreba, pijavke, brezvezniki, prisesanci na državni denar'.

"Ker ne svirajo na frajtonarco in slikajo kozolcev in cerkvenih fasad … Res, kaj ste pričakovali, da si bodo kar vsi zašili usta?" je neposredna Carlova.

"Vse to bi ti moralo šiniti skozi možgane tam na ulici, takoj ko te je začel 'utrujati' priložnostni novinar. Da si bil ogrožen, praviš? Pa prav ti, ki si take težake vselej obvladal z mezincem, ki si odvisnike na vrhuncu abstinenčnih kriz, ko jih je lomilo s peno na ustih, sredi noči tlačil v svoj avto in jih vozil v Idrijo. Ali jih vlekel z ulic in iz kanalov in jih prenočil pri sebi doma. Ti, ki si imel opravka z dilerji vseh rangov, z uličarji vseh starosti, z mulci, ki so se pred metadonsko ambulanto nervozno prestopali in grozili, da bo kažin, če takoj ne dobijo svojega odmerka. In ti si se ustrašil enega jezikavega raperja? In zbežal. Fizično od Zlatka, simbolično od ljudstva."

Kot zaključuje Carlova, je bila 'ulična prigoda prikladen zadnji odriv za obsedene oblastnike', da so Zlatka lahko izbrisali. Kot pravi, bi Kreka najraje vprašala, ali je zdaj srečen, ko so človeku načeli oziroma če že ne kar uničili eksistenco in ali ima zadoščenje, ker bodo Zlatka kazensko preganjali. Ob tem zaključuje:

"Upam si verjeti, da si nekje še vedno tisti zlati zdravnik iz obalne ambulante, samo da si se tam gor malo pokvaril. Poskusi prepričati ljudi, da imam prav. In da se v drugi polovici stavka motim."