Pred dnevi smo že poročali o epidemiološki situaciji na Portugalskem, kjer se pospešeno širi delta različica nova koronavirusa. Že prejšnji konec tedna so zato oblasti omejile potovanja med prestolnico in ostalim delom države. Podobno je tudi v Avstraliji. Prebivalcem Sydneyja je prepovedano zapustiti mesto, saj želijo odgovorni s tem preprečiti, da bi se izbruh delte razširil v druge regije. Kot je opozoril Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), bi bila lahko delta različica – znana tudi kot indijska različica, kjer se je prvič pojavila – do konca avgusta prisotna pri 90 odstotkih novih okužb v EU.

Kaj pa Slovenija? Omejitve se trenutno sproščajo in večina prebivalcev že načrtuje dopuste in težko pričakovane oddihe. Dr. Pretnar, s katerim smo govorili o tem, kakšno poletje bomo imeli in predvsem, kakšna bo jesen, je tudi tokrat kritičen do vedenjskega vzorca. "Ne pričakujem, da bi se ljudje letošnje poletje obnašali drugače kot lani. Vsi so bili sproščeni, kot da virusa ni več," je dejal.

A kot opozarja, ga skrbi. "V zadnjem letu me najbolj moti, da se ljudje ne držijo ukrepov, potem pa s prstom kažejo, da je stroka nesposobna," pravi in dodaja, da je razočaran nad svojimi sodržavljani.

Gorazd Janez Pretnar

Glede jeseni je optimističen, a pod določenimi pogoji

Predlaga pa tudi rešitev. "Iz lanskega leta smo se nekaj naučili. Že takrat je bil moj predlog, da bi v septembru zaprli hrvaško mejo, šolo prestavili za 14 dni in ljudi pozvali k striktnemu spoštovanju ukrepov. Na ta način bi po moji oceni, če bi se ljudje vsega tega res držali, dosegli manj močan drugi val," je pojasnil

Dodaja pa, da "nekega zelo hudega jesenskega vala" ne pričakuje.

"Ko se gremo epidemijo, imata škarje in platno stroka in država"

Po mnenju Pretnarja, Avstralija in Nova Zelandija nista več primerljivi s Slovenijo, res pa da sta bili v prvem valu, ko so povsod uvedli hude restrikcije. Pri tem omenja tudi islandsko študijo, na katero so se pri snovanju (strogih) ukrepov nanašali Avstralci in Novozelandci.

"Nova Zelandija je v tem trenutku politično leva, pa ji nihče na svetu ne očita, da gre za represivno državo. Tam so se pač odločili, da bodo pri ukrepih strogi. Tiste, ki se ukrepov ni držal, tako kot pri nas kolesarji in anticepilci, so pripeljali pred sodnika in ta jih je obsodil. Nekateri so šli v zapor, drugi pa so dobili zapestnico in bili v domačem priporu," pripoveduje.

"Ko se gremo epidemijo, takrat ima škarje in platno v rokah stroka in država s svojim restriktivnim delom," dodaja.

Kritičen pa je tudi do odločitve ustavnega sodišča glede Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). "Nekaj moramo vedeti. Ta zakon ni nastal včeraj, ampak na podlagi preteklih izkušenj, ki smo jih imeli v bivši skupni državi. Ko smo imeli epidemijo črnih koz, smo bili v desetih dneh precepljeni po celotni Jugoslaviji," pripoveduje Pretnar.

"Ko govorimo o zdravju ljudi, se ne razmišlja o temeljnih človekovih pravicah. Te se kršijo in na drugi strani tudi spoštujejo, ker je ena izmed njih tudi pravica do zdravja. Ogorčen sem nad odločitvijo o nezakonitosti ZNB-ja, sploh nimam besed, s katerimi bi to opisal. Ob tem pa pri odločanju ustavnih sodnikov nisem zaznal, da bi pri svojih odločitvah upoštevali kakšen znanstveni članek o virusih ali o covidu-19. Če tehtajo, naj tehtajo človekove pravice in pa tudi znanost, ki govori o covidu-19," je še dejal.

Bomo pripravljeni na jesen?

"Najbolj primerno bi bilo, da država državljane pričaka s prijazno prošnjo in nasvetom, da se pred novim šolskim letom s hitrimi testi testira otroke. Pozitivni naj potem počakajo doma in na ta način se virus ne bo širil. Tukaj vidim en preventivni ukrep. Država pa bi lahko recimo štiri do pet hitrih testov na osebo razdelila vsem gospodinjstvom. Tukaj bi lahko civilna zaščita pokazala svoje mišice, kako hitro je sposobna razdeliti teste. Bomo pa videli, če bo kdo ta predlog slišal," opisuje predlog rešitve letošnje jeseni.

Predlaga tudi jemanje brisov iz grla. Poudarja pa, da bi morala država imeti jasen načrt za primere epidemije.

"Kaj bo jeseni, pa je odvisno od nas. Od vsakega posameznika. Če bo kritična masa tistih, ki ne bodo spoštovali ukrepov, velika, potem nam ne pomaga niti še tako dober načrt, aparature ali testi," pripoveduje. Po njegovi oceni bo najbolj učinkovito, "če bodo ljudje v začetku septembra pripravljeni upoštevati in se držati ukrepov dva ali tri tedne. Potem pa bomo videli, kam bodo zadeve šle," zaključuje Pretnar.