Opozorilo

Na Primorskem je razglašena zelo velika požarna ogroženost v naravi, velika nevarnost pa je tudi drugod po Sloveniji.

Obeti

V petek bo delno jasno in znova bolj vroče, popoldne ali zvečer bodo nastajale krajevne nevihte. V noči na soboto bodo padavine z nevihtami zajele večji del države in v soboto dopoldne večinoma ponehale. Popoldne se bo zjasnilo, še bo nastalo nekaj ploh.

Vremenska slika

Vremenska fronta se je pomaknila nad vzhod celine, nad srednjo Evropo pa se krepi območje visokega zračnega tlaka. Z vetrovi vzhodnih smeri doteka k nam nekoliko hladnejši in vse bolj suh zrak.

Napoved za sosednje pokrajine

Popoldne bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, nastale bodo še posamezne plohe in nevihte. Ob severnem Jadranu bo pihala šibka do zmerna burja. V četrtek bo večinoma sončno, več oblačnosti bo v Alpah. Burja ob severnem Jadranu bo popoldne oslabela.

Padavine v petek zvečer in v noči na soboto

Kot je povedala dežurna meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik, še vedno velja zelo visoka verjetnost za padavine v petek zvečer in v noči na soboto. Te bodo v povprečju prinesle okoli 10 do 20 litrov dežja na kvadratni meter, ponekod tudi malenkost več, kar pa je v vsakem primeru premalo za to, da bi vsaj nekoliko odpravilo posledice suše.

"Če bi bila količina zapadlega dežja okoli 50 litrov na kvadratni meter, bi to bilo nekaj, v sedanji suši pa se pričakovana količina padavin skoraj ne bo poznala. Ta bo zadoščala le za toliko, da bo zmočila tla," je dejala Hladnik Zakotnikova. Po njenih besedah nekako velja, da kolikor je litrov, toliko se tudi zemlja zmoči v globino.

Pričakovani dež tako ne bo vplival na zvišanje pretokov rek, zelo verjetno se to po njenih besedah ne bo zgodilo do jeseni, razen če bi prišel kakšen večji ciklon, medtem ko so sedanje fronte bolj za sprotno vlaženje tal in da kakšen dan ljudem ni treba zalivati vrtov.

V drugi polovici prihodnjega tedna je spet na vidiku večja vročina s temperaturami do 35 stopinj, je še povedala dežurna meteorologinja.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) sicer pravijo, da je vodnatost rek povsod po državi nizka in ustaljena s trendom počasnega zmanjševanja, kar še zlasti velja za reke na južnem in severnem Primorskem in Notranjskem, pa tudi za Dravo, Savo in Ljubljanico. Pretoki nekaterih rek na omenjenih območjih v juliju, glede na primerjalno obdobje zadnjih 30 let, še niso bili tako nizki in so primerljivi z avgustovskimi pretoki v najbolj sušnih letih 2003, 2007 in 2012.

Kot so dodali, to kaže na zelo zgodnji pojav letošnjih sušnih razmer, ki bi se lahko avgusta ob morebitnem nadaljevanju padavinskega primanjkljaja še zaostrovale. Manjše reke v severovzhodni in vzhodni Sloveniji imajo ta čas še vedno pretoke blizu običajnih poletnih.

Na vodnatost Save, Soče in predvsem Drave letos pomembno vpliva že primanjkljaj snega v zimskem obdobju, saj je bil prispevek snežnice letos majhen, prav tako se je sneg hitro talil že zgodaj ob majskih visokih temperaturah. V večji meri in tudi drugod po Sloveniji, ne le na rekah z goratim zaledjem, ima seveda največji vpliv primanjkljaj padavin, saj je v zahodni in osrednji Sloveniji v prvi polovici leta marsikje padlo le 40 do 50 odstotkov običajne količine.

Takšne razmere imajo lahko po mnenju hidrologov Arsa neposredne posledice na različnih področjih in pri številnih dejavnostih, od vodooskrbe za različne namene, ribogojništva, turističnih dejavnosti na rekah in seveda proizvodnje električne energije na hidroelektrarnah.

Sicer pa trenutno k poslabševanju razmer poleg male vodnatosti prispevajo še izrazito visoke temperature zraka, ki segrevajo površinske vode. V vodotokih je zato manj kisika, zaradi česar prihaja do vse pogostejših poginov rib, o katerih poročajo ribiške družine in druge pristojne službe.