Bratuškova: Verjamem, da Južni tok bo

Predsednika slovenske in ruske vlade Alenka Bratušek in Dmitrij Medvedjev sta se danes v Gorkem dotaknila tudi projekta Južni tok. Kot je ocenil Medvedjev, ne želijo zaostrovati zapleta, do katerega je prišlo na ravni EU, čeprav se z očitki ne strinjajo. Bratuškova je medtem izrazila pričakovanje, da bodo ti problemi rešeni in da projekt bo.

Minuli teden je odjeknila novica, da projekt, katerega nosilec je ruski energetski velikan Gazprom, ni skladen z evropsko zakonodajo in da bi morala šesterica držav EU, med njimi tudi Slovenija, dvostranske sporazume o izgradnji plinovoda oblikovati na novo.

Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov

Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo raztezal na dolžini 266 kilometrov.

Pod morjem bodo plinovod gradili Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe posameznih držav. Nad projektom v Sloveniji bdi podjetje Južni tok Slovenija, ki je v polovični lasti slovenske družbe Plinovodi in v polovični lasti Gazproma.

Projekt je po oceni, ki je stara tri leta, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.

Preko Južnega toka, ki se bo izognil pogosto nezanesljivim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo lahko v Evropo dobavljenih 63 milijard kubičnih metrov plina letno.

Še oktobra je bilo predvideno, da bi lahko prvi plin po ceveh pod Črnim morjem stekel leta 2015, polna zmogljivost pa je bila napovedana za leto 2017.

Deli novico: