Potek največjega infrastrukturnega projekta pri nas je strnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in pojasnila, da je ministrstvo, odkar je sama prevzela njegove vajeti, naredilo nekaj pomembnih korakov v smeri realizacije projekta. "Mislim, da je prav, da povemo, da imamo v tem trenutku gradbeno dovoljenje za enotirno progo, je pa res, da je predhodna vlada sprejela sklep, da bo ta proga dvotirna," je v uvodu pojasnila ministrica in dodala, da so na ministrstvu že začeli s pripravo dokumentov, da bodo lahko stekli postopki za gradnjo dveh tirov. Dokumente želijo po njenih besedah predstaviti pred poletjem.

Predstavniki civilne družbe so se v razpravi večkrat zavzeli, da država med Divačo in Koprom zgradi dva nova tira. "Vi s tem, ko obljubljate dvojni tir, lažete. Lažete, prestavljate zadevo za 15 ali 20 let. V tem času bodo ljudje trpeli iste stvari kot doslej," je bil oster pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič. Kot je dejal, dvojnega tira brez Italije ne bo, pri čemer je zažugal, da se bo sam potrudil, da bodo Italijani povzdignili glas.

"Figov list demokracije"

Kovačič je tudi ocenil, s čimer se je strinjalo več nasprotnikov vladnih načrtov, da je javna razprava organizirana prepozno, pri čemer jo je pobudnik referenduma ocenil za "figov list demokracije". Bratuškova pa je menila, da izjave o tem, da razprava danes ni potrebna, več povedo o tistih, ki jih izrekajo.

Več predstavnikov civilne družbe je izpostavilo tudi, da trasa drugega tira ni optimalna. Damir Josipović iz Inštituta za narodnostna vprašanja je tako pozval k evalvaciji nove trase, za kar po njegovi oceni še ni "popolnoma prepozno". Bratuškova je na pozive o novi trasi odvrnila, da se je država z drugim tirom začela ukvarjati pred 22 leti in da je bila ta trasa izbrana med 17 različicami pred 14 leti. Za predvideno traso drugega tira je bilo leta 2012 pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje, narejena je bila študija čezmejnih vplivov, leta 2016 pa pridobljeno še gradbeno dovoljenje, je izpostavila. "Tisti, ki pravite, da bo proga ostala enotirna, zavajate. Dejstvo je, da smo že zavihali rokave in na infrastrukturnem ministrstvu začeli postopke za dvotirnost proge," je ponovila.

Predsednik Sveta ljudske pobude za dvotirno progo, ki je bil pretekla dva mandata tudi predsednik Krajevne skupnosti Črni Kal, Janko Sever je dejal, da lahko Luka Koper, Slovenske železnice in gospodarstvo že 50 let kujejo dobičke na račun strpnosti prebivalcev ob obstoječi progi in pozval k čimprejšnjem začetku gradnje nove, dvotirne proge.

Predstavniki gospodarstva so se prav tako zavzeli za čimprejšnji začetek gradnje. Predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je izpostavil rast prometa v luki in pojasnil, da je zanje izjemno pomembno, da se tovor prestavi na železnico, generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes pa je dejal, da se je v desetih letih število vlakov na tej relaciji povečalo za 43 odstotkov in da si takšne rasti nihče ni predstavljal, tej rasti pa mora slediti tudi infrastruktura. Po pojasnilih ministrice po obstoječi progi lahko vozi 90 vlakov na dan, po novi pa jih bo lahko 230. Po obstoječi lahko letno pretovorijo 14 milijonov ton prometa, po novi pa ga bodo lahko 43. Razlike in dodana vrednost nove proge so po njeni oceni več kot očitne.