V prisotnosti Bratuškove in Medvedjeva bo tako podpisanih več dokumentov: o vojaško-tehničnem sodelovanju, o nadzoru in sodelovanju v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami, o programu skupnih ukrepov na področju turizma, o sodelovanju na področju telesne vzgoje in športa ter o sodelovanju slovenskega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo z vlado Jaroslavske pokrajine.

Predvidena je tudi izmenjava mnenj o aktualnih zunanjepolitičnih temah ter razvoju odnosov med Evropsko unijo in Rusijo.

Rešitev za južni tok

Premiera Slovenije in Rusije se bosta tako gotovo dotaknila tudi plinovoda Južni tok. Prav ta teden je odjeknila novica, da projekt, katerega nosilec je ruski energetski velikan Gazprom, ni skladen z evropsko zakonodajo in da bi morala šesterica držav EU, med njimi tudi Slovenija, dvostranske sporazume o izgradnji plinovoda oblikovati na novo.

Slovenija si zato želi dvostranskega sestanka z Evropsko komisijo, ker pa uradnega odziva iz Bruslja še ni dobila, o novih pogajanjih o dvostranskem sporazumu za zdaj še ne razmišlja. Iz Gazproma so medtem sporočili, da bodo z gradnjo nadaljevali po načrtih, saj da se lahko regulatorna vprašanja rešuje vzporedno.

Investitorje iščemo tudi v Rusiji

Bratuškova se bo tako v ruski prestolnici skupaj z gospodarstveniki udeležila tudi rusko-slovenske investicijske konference, kjer bodo zainteresiranim podjetjem predstavljeni postopki privatizacije slovenskih podjetij in druge možnosti za vlaganja in tuje neposredne investicije pri nas.

Investicijska konferenca bo nova priložnost za slovenske podjetnike. Ruski trg jim največ možnosti nudi na področjih energetike, obnovljivih virov energije, zagotavljanja energetske varnosti v okviru EU, avtomobilske industrije, telekomunikacij in informacijsko-komunikacijske tehnologije, infrastrukture, turizma, gradbeništva in inženiringa, farmacije in prehrambne industrije. Zanimivi so tudi avtomobilska in živilskopredelovalna industrija ter kmetijstvo.

Slovenija in Rusija imata sicer že tradicionalno dobre gospodarske odnose. Lani je bila tako Rusija sedma najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije; blagovna menjava se je okrepila za 8,4 odstotka na 1,24 milijarde evrov. Leta 2012 je bil slovenski izvoz pri 881,2 milijona evrov, uvoz pa pri 362,3 milijona evrov. V Rusijo je izvažalo 395 slovenskih podjetij, iz Rusije pa uvažalo 200 podjetij. Največji delež izvoza je odpadlo na zdravila, uvoza pa na energente.