O tem so govorili na včerajšnjem za javnost odprtem sestanku, na katerem so svoja stališča predstavili predstavniki sindikata ter ravnateljev vrtcev, osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter dijaških domov.

Ugotavljali so, da jim ministrstvo ne prisluhne in jih ignorira. Kakšen odnos ima do njih, po besedah predsednika Združenja osnovnih šol in glasbenih šol Gregorja Pečana jasno kaže dejstvo, da na sestanku ni bilo z ministrstva nikogar, čeprav so bili povabljeni. Prepričan je, da bodo v svojih zahtevah uspešni le, če bodo dovolj enotni in če bodo znali tudi "napeti mišice".

Vprašanj, ki bi jih želeli rešiti, je več, med drugim pa opozarjajo na nekatera, ki so povezana s statusom ravnateljev. "Ko ministrstvu ustreza, smo funkcionarji, sicer smo javni uslužbenci," je ugotavljal Pečan. Po njegovih besedah so glede na učitelje plače ravnateljev in tudi pomočnikov ravnateljev umeščene prenizko.

Potem ko je bil konec lanskega leta dogovorjen dvig plač učiteljev, bodo namreč najbolje plačani učitelji dosegli najslabše plačane ravnateljev in prehiteli pomočnike ravnateljev. Plače ravnateljev so namreč uvrščene od 47 do 53 plačnega razreda, plače pomočnikov pa še nižje, po novem pa bo v 47. plačnem razredu tudi učitelj razrednik-svetnik.

S 1. septembrom se tako obeta nov krog anomalij, je dejal predsednik Sindikata direktorjev in ravnateljev Anton Obreht. Predlog so že posedovali tudi ministrstvu za izobraževanje. Medtem ko se plače ravnateljev trenutno urejajo z uredbo, so po Obrehtovih besedah na ministrstvu sredi aprila poslali predlog za sklenitev kolektivne pogodbe za vodstvene poklice v vzgoji in izobraževanju.

Kot je pojasnil Obreht, v 15-dnevnem roku odgovora niso dobili. Nazadnje pa so jim iz ministrstva sporočili, da bo o tem odločala vlada. Njihov predlog je bil, da bi bili ravnatelji umeščeni v razponu od 52 do 57 plačnega razreda, pomočnike ravnateljev pa bi umestili v 49 plačni razred. Predlog sicer z združenji ni bil predhodno usklajen, o tem naj bi se še dogovorili. Včeraj pa je bilo slišati tudi predloge za nekoliko nižje dvige, da bi bil na primer najnižje uvrščen ravnatelj vsaj en plačni razred nad najbolje plačanim učiteljem.

Sicer pa so ravnatelji izpostavil še kar nekaj vprašanj, o katerih bi se želeli dogovoriti z ministrstvom. Med njimi so razreševanje in vračanje na delovno mesto po preteku mandata ter razlikovanje med ravnatelji malih in velikih šol. Po navedbah sindikata ima ravnatelj male šole pri povsem enakem opisu del in nalog za dobrih 20 odstotkov nižjo plačo. Predpisano ima tudi učno obvezo, za katero predlagajo, da se ukine.

Še vedno potekajo tudi pogovori glede ureditve delovnega časa učiteljev. Kot je povedala predsednica Društva Ravnatelj Nives Počkar, zahtevajo spremembe pri dogovoru. Kot je bilo sicer slišati, jih ponekod moti tudi vpletanje sindikalnih zaupnikov Sviza, ki da izvajajo pritiske.

Če jim ne bodo prisluhnili, razmišljajo, da bi se 17. junija ravnatelji zbrali pred ministrstvom in na ta način sporočili, kaj želijo.