Če država ne bo pokrila tega finančnega bremena iz državnih sredstev, "bodo mestne občine primorane v dvig cene vrtcev, s čimer se bo velik del stroškov prevalil na starše", so napovedali. Hkrati so opozorili, da bi to pomenilo dodatni inflacijski pritisk, dvig cene vrtcev pa bi obenem veliko družinam izničil učinek nedavnega povišanja minimalne plače.

Enak poziv sicer velja tudi za vse druge primere, ko se bo vlada brez vključenosti mestnih občin, vendar s finančnimi posledicami zanje, dogovorila za višje plače posameznih skupin javnih uslužbencev, so še dodali v sporočilu.

ZMOS je vlado zaprosil za hiter odziv, sicer bodo mestne občine zaradi nevzdržnega finančnega stanja poslovanja vrtcev prisiljene v dvig cen programov vrtcev zaradi dviga stroškov plač že v februarju.

Vlada je namreč minuli teden na podlagi ponedeljkovega dogovora s šolskim sindikatom Sviz o razreševanju stavkovnih zahtev v četrtek sprejela izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Dogovorili so se o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic za štiri plačne razrede.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sicer danes že komentirala zahteve občin, da jim država vsaj delno pokrije dvige plač pomočnic vzgojiteljic. Poudarila je, da so pred nekaj meseci sprejeli najvišjo povprečnino doslej, določeno pri 700 evrih. "Tako visoka povprečnina je bila dogovorjena tudi zaradi dvigov stroškov dela, ki izhajajo iz občinskih proračunov," je dodala ministrica. Zato po njenih besedah v tem trenutku menijo, da je takšno pričakovanje občin neutemeljeno.