Kot je po seji vlade pojasnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, lahko Slovenija Solidarnostni sklad EU za pomoč zaprosi, če bo skupni znesek nastale škode v požarih na Krasu znašal vsaj 279 milijonov evrov. Pričakuje, da bo ocena škode pripravljena do sredine septembra. V primeru prejete pomoči, bodo sredstva po njegovih besedah namenjena popravilu infrastrukture.

"S tem kažemo, da bomo znotraj EU aktivirali vse možnosti, ki jih imamo," je dejal. Ob tem je spomnil, da je Slovenija sklad za pomoč doslej zaprosila štirikrat – trikrat zaradi škode po poplavah in enkrat zaradi škode po žledu. Zneski pomoči so se gibali med 7,5 in 18 milijonov evrov.

Ob tem je vlada po njegovih besedah ministrstvu za obrambo naložila tudi, da do konca avgusta pripravi spremembe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in predlog predloži vladi, ki ga bo potem po nujnem postopku vložila v DZ.

Kot je napovedal, bodo s spremembami zakonov rešili vprašanje nagrad prostovoljcem, gasilcem in vsem drugim, ki so bili aktivirani ob požarih na Krasu. Pomoč bo mogoče koristiti pod določenimi pogoji, osnovni pogoj pa bo aktiviran državni načrt za večje požare v naravnem okolju.

Prejšnji petek je sicer vlada iz sredstev proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij prostovoljnim gasilcem in drugim prostovoljcem, ki sodelujejo pri gašenju požarov na Krasu, zagotovila prejem finančnega nadomestila. Nadomestilo znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan.

Člani vlade so se danes seznanili z delnim poročilom o intervenciji ob požarih na goriškem Krasu. Po grobih ocenah Zavoda za gozdove znaša skupna površina vseh treh požarov, ki zajema območja Klaričev, Kostanjevice na Krasu in Lokvice na slovenski strani, okoli 3500 hektarjev, od tega okoli 2700 hektarjev gozda.

Ministrstvu za obrambo je vlada naložila, da do 15. septembra pripravi končno poročilo o intervenciji ter v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in strokovnjaki s področja gasilstva predloge ukrepov za izboljšanje zmogljivosti za opazovanje, hitrejše odzivanje in gašenje požarov v naravnem okolju.

Po več skoraj dveh tednih boja z ognjenimi zublji so se razmere na goriškem Krasu umirile, a je še vedno potrebna popolna pripravljenost gasilcev, saj požar na italijanski strani tik ob meji še ni obvladan. Pri gašenju požara v Italiji pomagajo tudi slovenski gasilci, ki trenutno gasijo tik ob slovensko-italijanski državni meji pri Devetakih. Na pomoč jim prihaja še skoraj 50 gasilcev iz okoliških slovenskih društev, saj se bojijo, da se bo veter popoldne obrnil in ogrozil tudi območje na slovenski strani.