Kot so zapisali v predlogu zakona, želijo prepovedati objavljanje rezultatov javnomnenjskih raziskav o priljubljenosti politikov in političnih strank in o izbiri kandidata na volitvah ter objavljanje napovedovanja izida volitev v medijih. Pojasnili so, da le popolna prepoved objavljanja rezultatov političnih anket, ne le v nekaj dneh pred volitvami, zagotavlja spoštovanje vrste pomembnih določb ustave in mednarodnih konvencij.

Med razlogi so našteli tudi, da gre pri anketah za zelo majhne vzorce, običajno 700 ljudi, pri majhnih vzorcih pa da je interval zaupanja prevelik, da bi bil merodajen. Vzorci so po njihovem mnenju tudi nereprezentativni, vzrok zato pa tiči v neustrezni metodologiji. Politične ankete je možno metodološko pravilno izvesti le v teoriji in ne tudi v praksi, menijo. Rezultati ankete so po njihovem mnenju zavajajoči, saj se določen delež anketirancev vedno vzdrži odgovarjanja na vprašanja.

Ugotavljajo, da gre v anketah za lažne novice, nemogoče je namreč zagotoviti njihovo transparentnost, saj so anonimne. Ankete vplivajo na podzavest volivcev, na njihovo socialno učenje in družbeno sprejemanje.

Po mnenju predlagateljev zakona so popolnoma nepotrebne, saj volivcu ne nudijo nobene relevantne informacije. So neverodostojne in predstavljajo veliko zlo v sodobni demokratični družbi, zato po njihovem mnenju ta predlog zakona zagotavlja volivcem pogoje, v katerih bodo lahko na volitvah svobodno in nemoteno oblikovali in izrazili svojo resnično voljo.

Pri tem naštevajo prakse drugih držav, a te imajo prepoved objavljanja predvolilnih anket uveljavljeno le v obdobju pred volitvami, ne pa v celotnem mandatu.

V predlogu zakona je predvidena tudi denarna kazen, in sicer 5000 do 10.000 evrov za posameznika ali pravno osebo in 5000 evrov za odgovorno pravno osebo, ki bi objavila rezultate javnomnenjske raziskave.

Potrebnih 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v državni zbor bodo zbirali od 18. januarja do 18. marca, je določil predsednik DZ Igor Zorčič.