Kot je povedala Ksenija Dobrila, deželna predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, je srečanje vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine prineslo nekaj konkretnih rešitev.

"Potek vladnega omizja ocenjujemo zelo pozitivno. Predvsem bi izpostavila tokratno kvalificirano prisotnost direktorjev direktoratov posameznih ministrstev in visokih uradnikov, torej kadrov, ki znotraj posameznih uprav lahko predlagajo korektive v obliki izvajalskih aktov kot tudi nadgradnjo ukrepov in konkretne področne izboljšave." Za tako zasedbo na visoki ravni odločanja so si več let prizadevali, saj so bili na mnogih prejšnjih zasedanjih prisotni pretežno uradniki, ki niso imeli  pristojnosti oblikovanja predlogov, pa tudi manjšinski kontekst jim je bil nepoznan; izjema so bila v preteklosti le zasedanja omizja za vrnitev Narodnega doma.

Med konkretnimi rešitvami določenih perečih problemov, s katerimi se soočajo Slovenci v Italiji, Dobrila izpostavlja ugodno rešitev pravilnega zapisovanja imen in priimkov s šumniki v potnih listih. Gre za ukrep, za katerega si prizadevajo že vsaj dve leti, vendar nekatere državne institucije oziroma njihove krajevne izpostave tega v različnih dokumentih ne upoštevajo. Zato naj bi to uredili z uradnimi dopisi s strani pristojnih ministrstev. Uredil naj bi se tudi status deželnega urada za slovenske šole, ki doslej ni imel nobene pravne oblike, in sicer na osnovi specifične ministrske uredbe.

Še vedno pa ostaja odprto vprašanje slovenskih radiotelevizijskih programov v okviru RAI. "Najmanjše napredovanje beležimo na področju pogovorov za implementacijo konvencije v korist slovenskih radiotelevizijskih programov v okviru javnega koncesionarja RAI, čeprav smo se tudi na tem resorju dogovorili za ločena srečanja v smeri reševanja vsaj nekaterih vprašanj sistemske in tehnične narave," navaja Dobrila.

Torkovo srečanje dveh premierov, Roberta Goloba in Giorgie Meloni, je potrdilo pozornost italijanske vlade do slovenske manjšine. Tako naj bi po zagotovilih Melonijeve Italija spoštovala obvezo glede revalorizacije sredstev za slovensko manjšino, ki so že 20 let nespremenjena.

"Ta dosežek je za nas pomemben, saj s temi sredstvi vzdržujemo različne dejavnosti v slovenskem jeziku, ki jih ostali državljani prejemajo s strani javne uprave. V zadnjih letih se resno spopadamo z inflacijo in višjimi stroški," poudarja Dobrila, ki ob tem ocenjuje, da so redna srečanja predstavnikov vlad obeh držav za manjšino ugodna.

"Vsi pozitivni stiki in  srečanja predstavnikov vlad obeh držav, če so redna in proaktivno naravnana, so za manjšino ugodna, ker ustvarjajo pozitivno klimo in rešujejo vprašanja, ki ovirajo življenje in razvoj manjšinske skupnosti. Rada bi poudarila, da je v času, ki na svetovnem prizorišču beleži napetosti, trenja in strašna vojna stanja,  sposobnost pozitivnega, dialoga in naklonjenega dogovarjanja dveh vladnih predstavnikov, ki izhajajo iz različnih političnih izhodišč in nazorskih prepričanj, velika vrednota, ki ni samoumevna," meni Dobrila.

"Kraji naše poseljenosti so bili v preteklosti prizorišče narodnostnih mrženj, fašističnega preganjanja, vojne, povojnih obračunavanj in velikih napetosti, ki jih je povzročala hladna vojna. Vse te travme smo v našem večjezičnem in večkulturnem prostoru v zadnjih desetletjih uspeli predelati v pozitivno življenjsko energijo in uspeli smo vzpostaviti sproščeno obliko sobivanja. Vneto si prizadevamo za mir in medkulturni dialog," zaključuje svoje razmišljanje Ksenija Dobrila.