Vaša glasbena kariera je raznolika in izjemno uspešna. Kako se počutite glede doseženega?

Nikoli nisem iskal enostavnih poti. Moja pot se je prepletala s skupinami, kot so Faraoni, Bazar, Casino Band, pa tudi sodelovanjem z izjemnimi imeni, kot je Danilo Kocjančič. Vse te izkušnje so bile zame dragocene lekcije. Glasbena akademija ne pomeni nič, če ne začutiš glasbe v svojem srcu. Moja kariera je bila kot vožnja po razburljivi cesti, polni vzponov in padcev. Zdaj sem na dobri poti, kar je zame neprecenljivo. In še pomembneje, moje občinstvo je zadovoljno. To mi pomeni več kot katera koli nagrada. Skozi bolezen in izzive sem se naučil, da je ključno, da odpremo svoje srce. Kot je dejal moj pokojni prijatelj Oliver Dragojević: "Samo srce daj ven."

Kaj vas je privedlo v Slovenijo leta 1980?

Ljubezen me je pripeljala sem. Med nastopom v Portorožu sem zagledal svojo bodočo ženo Ireno. Nosila je rdeče kavbojke, plesala je, in bil sem osupel. To je bila ena najlepših stvari, kar sem jih videl. Nato sva skupaj ustvarila družino, in zdaj živimo štiri generacije pod isto streho. Moja povezava z Ireno, sinom Markom in hčerko Ivo je nekaj najdragocenejšega.

Kaj vam morje pomeni in kakšen vpliv ima na vaše življenje?

Morje zame pomeni vse. Moje glasbeno potovanje se je začelo ob Jadranskem morju, v centru Crikvenice. Oče je bil povezan z jadranjem, čeprav je bil vojni invalid. Še vedno je aktivno jadral in se udeleževal regat. Čeprav nisem navdušen jadralec, me morje vedno očara s svojo lepoto. Vsako jutro, ko stopim na teraso, se ozrem nanj. Kot sem nekoč dejal: ne bi bilo važno, kje bi živel, pomembno je, da bi bil ob morju.

Si lahko predstavljate, da bi živeli v hribih?

Nekaj časa preživim na Pokljuki, kar je čudovito za zdrav način življenja in pohodništvo. Ampak ne bi mogel živeti v hribih. Zame najlepša stvar v Ljubljani je smer za Koper na tabli na izvozu Vič. Čeprav sem ponosen Portorožan, me ta tabla vedno navduši.

Kako se je vaš pogled na življenje spremenil po nesreči leta 2015?

Ta nesreča mi je prinesla drugo priložnost v življenju. Začel sem ceniti, kdo so moji pravi prijatelji, in prepoznal, kaj v življenju dejansko šteje. Zdaj se posvečam tistemu, kar me resnično osrečuje: glasbi in pomaganju drugim. Ne želim več biti "stari Slavko Ivančič", ampak preprosto biti iskren in deliti svoje srce z občinstvom.

Kakšen nasvet bi dali mladim glasbenikom?

Mladim glasbenikom bi svetoval, naj vztrajajo in se nikoli ne prenehajo učiti. Dosežki ne pridejo čez noč. Prav tako bi rad videl, da se mladi talenti prijavljajo na Melodije morja in sonca. Ni pomembno, koliko ima kdo let – bistveno je le, da se pokažejo in pustijo svoj pečat. Ločevanje med mladimi in starejšimi je zastarelo. Važno je, kaj imamo za dati svetu.

Se veselite prihajajočega koncerta v Portorožu?

Seveda! Več nas bo, boljše bo vzdušje. Vsi skupaj se bomo imeli odlično. Vabljeni na petkov koncert na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu, kjer bomo skupaj prepevali in se zabavali. To bo nepozaben dogodek! Vstopnine ni.