Srednjeročne investicije, ki jih je možno izvesti do leta 2026 ali 2027, zajemajo regionalno povezovanje vodovodov, to je nadgradnjo kraškega vodovoda iz Brestovice in sočasno izgradnjo novega povezovalnega vodovoda v dolžini 27 kilometrov iz vodarne Korotan pri Postojni do Rodika.

Izvedba teh dveh investicij bo povečala dotok vode v slovensko Istro iz kraških vodnih virov s sedanjih 100 litrov na 200 litrov na sekundo, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.

Za ukrepe je predvidenih 92 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada za obdobje 2021-2027 in iz državnega proračuna.

Odločitev o srednjeročnih ukrepih sledi opredelitvi kratkoročnih ukrepov februarja letos, ki bodo predvidoma izvedeni do poletja.

Včeraj so tudi sprejeli odločitev o iskanju trajne rešitve - v ta namen bo do konca leta izdelana projektna naloga, ki bo preverila zadostnost vodnega vira in izvedljivost gradnje zadrževalnika Kubed ali katerega drugega alternativnega vodnega vira, je povedal minister. To investicijo bi izvedli v letih 2026-2029, so dodatno sporočili z ministrstva.

Vlada se je danes tudi seznanila z dejstvom, da je ministrstvo opustilo vse aktivnosti v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta za akumulacijo Suhorca.

"Upam, da vsa Slovenija razume, da je slovenska Istra dobesedno dehidrirana. Pozdravljamo vsak korak k temu, da lahko končno pridemo do zadostne vodooskrbe v naših krajih. Pozdravljamo tako lanske aktivnosti, ki so bile intervencijske in so nam pomagale prebroditi poletje, kot prve korake za to, da bo tudi prihajajoče poletje bolj znosno, in seveda vse korake naprej, ki bodo zagotavljale stabilnost vodooskrbe v naših krajih," je dejal koprski župan Aleš Bržan.

Koprska občina podpira rešitev z gradnjo zadrževalnika v slovenski Istri in bo vložila vse napore v to, da čim prej pridejo do rešitve, je dodal Bržan.

Tudi na Krasu in v Brkinih so zadovoljni, da je vlada aktivno pristopila k celoviti rešitvi problema, je povedal župan Občine Komen Erik Modic. Kot je dejal, imajo dvojni problem: eden je pomanjkanje vode v slovenski Istri, drugi pa, da območje Krasa in tudi območje postojnskega vodovoda nima rezervnega vodnega vira.

"Iz tega vidika je zelo pozitivno, da gre za celovito rešitev in da je zadeva izvedljiva v treh, štirih letih, da pridemo do dodatne vode za slovensko Istro ter da zagotovimo večjo varnost tako na območju Krasa in Brkinov kot tudi na območju Notranjske," je dejal Modic.

Direktor Kraškega vodovoda Sežana Primož Turšič je izrazil prepričanje, da bo dogovorjena rešitev uresničena in ne bo ostala le črka na papirju.

Tudi direktor Rižanskega vodovoda Koper Martin Pregelj je zadovoljen z dogovorom, saj da gre za nacionalni problem, ki se predolgo rešuje. "Pot je zastavljena, deležniki smo znani, sodelujemo in verjamem, da bo čez nekaj let prišlo tudi zadovoljstvo, ko bo slovenska Istra zares imela zadosten vodni vir čez vse leto," je dejal.

S februarja sprejetimi kratkoročnimi ukrepi - vlada je v načrt razvojnih programov za obdobje 2023-2026 umestila projekt oskrbe rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo - naj bi po ministrovih besedah zagotovili dodatno količino vode, ki so jo morali ob lanski suši v Istro dovažati s cisternami.

Ukrepi, ocenjeni na skupno 4,4 milijona evrov, od česar bo ministrstvo za naravne vire in prostor prispevalo več kot 2,5 milijona evrov, ostalo pa Rižanski in Kraški vodovod, zajemajo povezavo z vodovodnim sistemom občine Trst na mejnem prehodu Sv. Barbara, odpravo ozkih grl na magistralnem cevovodu Rodik-vodarna Rižana, izgradnjo novega sistema filtriranja in ostale opreme v vodarni Gabrijeli ter navezavo na sistem istrskega vodovoda - povezavo rezervoarjev Slušnica in Hrib in investicijo v opremo obstoječega vodnjaka na črpališču vode Klariči.