"Tega si ne bi nikoli dovolili, da bi komurkoli prepovedali delati," je dejal za RTVS. Za POP TV pa je poudaril, da v obstoječem zdravstvenem sistemu ne bo niti konkurenčne klavzule za zdravnike, ki jo koalicijska pogodba prav tako predvideva.

Odprava popoldanskega dela zdravnikov in konkurenčna prepoved sta po njegovih besedah umeščeni v drugi, časovno bolj odmaknjeni del koalicijske pogodbe. Kot je poudaril, omenjena ukrepa načrtujejo za leto 2024, ko bo zdravstveni sistem drugačen, podoben sistemom zahodnih držav, opredelili pa ga bodo v konsenzu z vsemi akterji.

Po poročanju POP TV bodo v načrtovanem novem zdravstvenem sistemu veljali tudi do sedaj še ne sprejeti standardi in normativi za zdravstvene delavce, s katerimi bo moč objektivno izmeriti, kdo dela več in bolje, kar bi bilo podlaga za višje plačilo in nagrajevanje. "Naša ideja je ta, da pridemo do tega, da lahko zdravniki v vseh javnih bolnišnicah delajo dopoldne in popoldne za ustrezno plačilo," je Bešič Loredan pojasnil za RTVS.

V usklajeni, a še ne potrjeni koalicijski pogodbi strank prihodnje vlade je na področju zdravstva navedena tudi odprava popoldanskega dela zdravnikov. Že omejitve ob trenutnih pogojih dela zmanjšujejo zanimanje za delo v javnih zdravstvenih ustanovah, predlog popolne prepovedi popoldanskega dela pa zdravnike v primerjavi z drugimi zaposlenimi v javnih ustanovah postavlja v še bolj neenakopraven položaj, so se na predlog odzvali pri Zdravniški zbornici Slovenije. Ob tem so opozorili, da bi lahko posledično prišlo do stopnjevanja prehodov zdravnikov v zasebni sektor.

Pri Mladih zdravnikih Slovenije pa pojasnjujejo, da so pogoji za dodatno delo zdravnikov izven javnega zavoda že sedaj jasno opredeljeni, količina dodatnega dela izven lastnega zavoda pa omejena. Pravna strokovnjakinja Nataša Pirc Musar je v ponedeljek za STA ocenila, da bi popolna prepoved dodatnega dela zdravnikov lahko vodila do neenake obravnave ene poklicne skupine.

BONUS VIDEO: Palača De Belli v roke ZRS Koper