Načrtovana sta namreč še dva vhoda v pristanišče. Poleg obstoječega še tako imenovani "serminski" in "bertoški". Predstavnik Luke Koper, ki nam je razložil uradno stališče vodstva podjetja, nam je v pogovoru med drugim razkril, da bi bili najbolj srečni, če bi lahko ta trenutek imeli vse tri vhode. Tako bi lahko popolnoma razbremenili promet, tudi ob takih scenarijih, kakršen se je odvijal minuli teden. A problem niso samo vhodi, je dodal, ampak tudi premajhen kamionski terminal. A pojdimo po vrsti.

Pobudo za "bertoški vhod" je v svojem kratkem mandatu predsednika uprave Luke Koper dal Gašpar Gašpar Mišič. "Meni je usojeno, da rešujem Luko Koper, tudi če nisem tam več zaposlen,” je pristavil in razložil, da je v tej pobudi videl ekonomično alternativno rešitev serminskemu vhodu v pristanišče. Preliminarna ocenjena vrednost investicije na Serminu znaša več kot 16 milijonov evrov, od tega neverjetnih 12 milijonov evrov za arheloške raziskave. “Ukvarjal sem se s problematiko serminskega vhoda kot državni sekretar, nisem pa uspel premakniti ničesar, zato sem se odločil, da kandidiram za mesto predsednika uprave Luke. V slabega pol leta nam je uspelo pridobiti vsa soglasja in dovoljenja, na katera so moji predhodniki čakali več kot pet let. In glede na časovnico izvedbe serminskega vhoda, tudi zaradi arheoloških raziskav, sem dal pobudo za bertoški vhod in za razširitev vpadnice v štiripasovnico, kar se dejansko danes že projektira. Vhod na bertoški vpadnici bi moral biti zgrajen že leta 2014. Če me ne bi takrat nezakonito odstavili, bi bil že zgrajen. Z bertoškim vhodom v Luko se tako praktično zamuja že tri leta in nobeni izgovori nimajo nikakršnega smisla," je zaključil Mišič in pristavil: "V pol leta sem uspel urediti kar nekaj zadev, kaj pa je uspelo sedanjemu vodstvu ?"

Vsi za, a kje se dejansko zapleta?

Luka Koper je še vedno močno zainteresirana za izgradnjo dveh novih vhodov v pristanišče za tovornjake, saj se število teh iz leta v leto povečuje. Z več vhodi bi tudi sprostili pretočnost v samem pristanišču, saj bi lahko tovornjake usmerjali na vhod, ki bi bil najbližji terminalu, na katerega so namenjeni, nam je v odgovoru zapisal Sebastijan Šik (na fotografiji zgoraj), vodja odnosov z javnostmi v Luki. Potrdil nam je izjave Gašparja Mišiča, da je ideja o bertoškem vhodu nastala leta 2013 kot alternativa serminskemu vhodu, ampak se je tudi v tem primeru, kot v primeru serminskega vhoda – kjer se je zataknilo zaradi zemljišč podjetja Finali, ki je tam predelovalo gradbene odpadke –, zgodba ustavila pri zemljiščih. Tokrat ne zaradi lastništva parcel, ampak zaradi pravice Mestne Občine Koper (MOK) kot lastnika parcel, da zaračuna najemnino za njihovo uporabo.

In tu se začne zaplet. Šik nam je pojasnil, da naj bi šlo za parcele, ki so sicer v lasti Mestne občine Koper, a se nahajajo na koncesijskem območju, katerega uredba pravi, da so plačila najemnih in stavbnih pravic za zemljišča znotraj tega območja že vključena v vrednost koncesijske dejatve. V odgovoru je še navedel, da so te parcele obremenjene s sodnim sporom in je zato v zemljiški knjigi vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, a ta dejansko izhaja iz sodnega spora med občino in državo glede lastništva teh parcel. Ko je dodal, bi bilo plačevanje najemnine za take parcele netransparetno in tudi nezakonito. Kot dokaz je priložil dokument iz leta 2014, kjer med drugim Žarko Pregelj, podpisan kot svetovalec ministra, navaja, da se do razrešitve spora med državo in občino strinja, da Mestna občina Koper izda najemno oziroma stavbno pravico ob upoštevanju določil koncesijske pogodbe.

Kdo krši dogovore?

A zgodba ni tako enoplastna. V odgovoru na naše vprašanje so nam iz MOK poslalali več dokumentov, ki razkrivajo, da so se vsi deležniki praktično dogovorili za rešitev, ki pa je znova obstala predvsem zaradi neaktivnosti sedanjega predsednika uprave Luke Koper Dragomira Matića. Na sestanku v Ljubljani 11. novembra 2015, kjer so bili med drugimi navzoči minister Peter Gašperšič, župan Boris Popovič in Matić, so se med drugim seznanili s sklepom, da je ministrstvo za infrastrukturo koprski občini poslalo predlog dogovora o gradnji bertoške vpadnice. V predlogu je naveden tudi dogovor z državnim pravobranilstvom, da bi ne glede na pravni spor med občino in državo omogočili gradnjo na tak način, da bi sklenili najemno pogodbo med luko in občino še pred odločitvijo sodišča o sporu. Koprski župan je tako rešitev pozdravil.

Občina je pristopila k uresničevanju dogovora na tak način, da je objavila javno zbiranje ponudb za oddajo parcel v najem. Robert Rožac je v imenu Luke Koper poslal prošnjo na MOK za podaljšanje časa za oddajo ponudb zaradi dodatnega usklajevanja. Na občini so mu ugodili in izdali sklep o podaljašanju. A Luka Koper se ni odzvala,  kljub temu da je sama zahtevala podaljšanje.

Za koliko denarja gre?

Verjeli ali ne, za nekaj več kot 5000 evrov na mesec. Toliko bi znašala najemnina za uporabo zemljišč, ki bi jo morala Luka Koper plačati občini za 9.239 kvadratnih metrov parcel.

Tudi Šik je potrdil ta znesek in celo dodal, da to zagotovo za Luko Koper ni nedosegljiv znesek, a istočasno zapisal, da ji zakonodaja tega ne dovoljuje. Luka Koper je sicer pred dnevi objavila, da je v letu 2016 ustvarila kar 173,3 milijona evrov prometa. Iz Mestne občine Koper pa dodajajo, da tudi njim zakonadaja ne dovoljuje, da bi brezplačno oddajali zemljišča v najem. 

Kdo torej zavlačuje in zakaj? 

Na eni strani imamo torej državo, ki, kot pravi Gašperšič, nima nobenih zadržkov in ovir za izgradnjo novega bertoškega vhoda v Luko Koper. Na drugi strani imamo Mestno občino Koper, ki legitimno zahteva najemnino za parcele, ki so do konca spora z državo pravno formalno v njeni lasti. In na tretji imamo Luko Koper, ki se sklicuje na dopise izpred nekaj let in pravi, da si želi izgradnje, a pač ne gre.

Na četrti strani pa imamo ljudi, ki dihajo zrak, "odišavljen" z izpušnimi plini preštevilnih tovornjakov, in voznike, ki morajo na cestah delati slalom med nekajtonskimi kamioni.

Sedanji predsednik uprave Luke Koper se je očitno odločil, da bo v blaženem miru počakal v svoji pisarni na prihod poletja, ko bo redna skupščina podjetja, na kateri naj bi lastniki – torej država – zamenjali nadzornike, ti pa naj bi zamenjali njega. Rešitev problematike novih vhodov v Luko Koper bodo tako očitno reševali neki novi ljudje.