Posvetovalna skupina za cepljenje je na zadnjem sestanku 13. decembra cepljenje s poživitvenimi odmerki cepiva proti covidu-19 priporočila šest mesecev po osnovnem cepljenju z mRNK-cepivi, najkrajši možni presledek po osnovnem cepljenju pa je tri mesece.

Zdaj bodo po besedah Beovićeve razpravljali o možnosti, da cepljenje s poživitvenim odmerkom priporočijo in torej ne le dovolijo po treh mesecih od osnovnega cepljenja. Cepljenje s poživitvenim odmerkom ob osnovnem cepljenju z vektorskimi cepivi pa je po trenutno veljavnih priporočilih možno po dveh mesecih.

Bojana Beović

Za zdaj v Sloveniji cepljenje s četrtim odmerkom cepiva proti covidu-19 še ni predvideno, je pojasnila. Odločitev za četrti odmerek bi bila lahko pri nas sprejeta po vzoru iz tujine šest mesecev po začetku cepljenja s tretjimi odmerki, je pojasnila. To bi se po njenih besedah lahko zgodilo v marcu, kar bi sovpadalo z začetki proizvodnje cepiv, prilagojenih na nove koronavirusne različice.

Vse več študij kaže, da je potreba po hospitalizaciji okuženih z različico omikron za dve tretjini manjša kot pri okuženih z različico delta, je poudarila. To bo po njenih besedah vodilo v manj sprejemov v bolnišnice, a je ob tem opozorila na povišanje števila okuženih, kar lahko na koncu vodi v podobno zasedenost covidnih bolnišnic, kot smo ji bili priča v četrtem valu epidemije covida-19.

Omikron: cepiva slabše preprečujejo prenos okužbe

Raziskave, na katere se sklicuje, so ugotavljaje, kakšna je možnost, da bo necepljen bolnik sprejet v bolnišnico v primeru okužbe z različico omikron. Nato pa so ugotavljale tudi, kakšen vpliv ima nova različica na cepljene, je pojasnila. Cepiva pri novi različici tako slabše preprečujejo prenos okužbe, še vedno pa dobro ščitijo pred težjim potekom bolezni, je dodala.

Spomnila je, da v tujini zaradi širjenja različice omikron prihaja do velikega porasta okuženih in precej manjšega porasta sprejetih v bolnišnice. Zaradi slabe precepljenosti pa v Sloveniji ne moremo pričakovati enakih trendov.

Se nam obeta jemanje brisov iz ustnega žrela?

Ob vprašanjih glede učinkovitosti hitrih testov pri zaznavanju različice omikron je pojasnila, da je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) izdal seznam, na katerega so uvrščeni testi, ki so učinkoviti tudi proti novi različici.

Nanj je uvrščena večina testov, ki se uporabljajo v Sloveniji, je dejala. "Če pa bodo izkušnje pokazale, da je bolje jemati brise iz ustnega žrela, je to ena od možnosti, kako izboljšati občutljivost testa," je napovedala. Po nekaterih podatkih se različica omikron namreč bolj širi v grlu kot v pljučih.

Beović: Karanteno je smiselno skrajšati

Dotaknila se je tudi možnosti krajšanja karanten na pet dni. Kot je dejala, je inkubacijska doba pri različici omikron krajša. Oseba, ki je v karanteni, tako v primeru okužbe zboli v krajšem času kot v primeru prejšnjih različic. "Zato je karanteno smiselno oz. možno skrajšati," je dejala.

Kot drugi razlog za skrajševanje karanten pa je navedla možnost pogostega zbolevanja ljudi na sploh, zaradi česar bi lahko prišlo do blokad posameznih dejavnosti. Po njeni oceni se je treba previdno odločiti za dolžino karantene, ki bo zagotavljala varnost, hkrati pa ne bo pretirano ustavljala življenja.

Janez Poklukar

Zaradi krajše inkubacijske dobe je, kot je povedal v današnji izjavi, minister za zdravje Janez Poklukar epidemiologom zastavil vprašanje, če je možno karanteno v primeru okužbe prekiniti po petih dneh ob negativnem izvidu testa na okužbo s koronavirusom. Na NIJZ so za STA pojasnili, da so epidemiologi o trajanju karanten zadnjikrat razpravljali minuli petek in sprejeli mnenje, da ob še vedno prevladujoči različici delta krajšanje karanten ni smiselno. Na to temo bodo, kot so napovedali, najverjetneje ponovno razpravljali v tem tednu.

Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc je zaradi nevarnosti nove različice omikron prejšnji teden omenila idejo o možnosti vzpostavitvi dveh med seboj ločenih ekip infekcijske klinike, ki bi delovale izmenično.

Tatjana Lejko Zupanc

Gre za idealen sistem, ki pa ga v realnosti ni mogoče vzpostaviti, je danes ocenila Beovićeva. Zaradi nevarnosti različice se po njenih besedah na infekcijski kliniki zaposleni trudijo izogibati medosebnim stikom. "Kar lahko naredimo je, da imamo čim manj fizičnih sestankov," je pojasnila.

Vse je pozvala k cepljenju, ki je po njeni oceni še vedno najboljši ukrep v boju proti epidemiji covida-19. Pozvala pa tudi, naj vsi s simptomi covida-19 opravijo PCR-test in ne zgolj hitrega testa, ki je manj zanesljiv.