Po 101,2 milijona evrov izgube pred obdavčitvijo v letu 2010 in 539,1 milijona evrov negativnega izida pred davki lani, so banke v letošnjih desetih mesecih po zadnjih podatkih Banke Slovenije ustvarile 155,3 milijona evrov izgube pred davki, kar je skoraj 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Največje grehe nosijo državne banke

Temeljni razlog za slabo poslovanje slovenskih bank, predvsem treh največjih v pretežno državni lasti, so oslabitve in rezervacije, ki so posledica povečevanja obsega slabih terjatev. Zaradi nadaljnjega poslabševanja razmer v velikem delu slovenskega gospodarstva so bile neto oslabitve in rezervacije v obdobju od januarja do konca oktobra letos z 840,3 milijona evrov za 19 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani. Položaj se je tako letos še zaostril, pa čeprav so bili stroški oslabitev in rezervacij že v minulih dveh letih zelo visoki.

Nadaljeval se je proces poslabševanja kakovosti posojilnega portfelja bank, a se je dinamika prirasta slabih posojil vsaj nekoliko upočasnila. Terjatve z zamudami nad 90 dni so konec oktobra predstavljale 14,3 odstotka vseh terjatev, kar je za 3,1 odstotne točke več kot konec decembra lani.

Banke pričakujejo izboljšanje razmer v letu 2014

V Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) so povedali, da bodo neto rezervacije in oslabitve zaradi nadaljevanja gospodarske krize in predvidenega vnovičnega upada bruto domačega proizvoda v Sloveniji tudi v 2013 še vedno na izjemno visokih ravneh, a vseeno nižje od letošnjih.

V NLB pa so izrazili pričakovanje, da bo tudi v 2013 med ključnimi determinantami poslovanja banke kakovost obstoječega portfelja in posledično še vedno nadpovprečno visok obseg rezervacij za mnoge posle, nastale pred letom 2011.

V obeh bankah zato tudi v prihajajočem letu načrtujejo izgubo, izboljšanje razmer pa pričakujejo v letu 2014.

V obeh največjih slovenskih bankah kot pomembno orodje na poti k sanaciji bančnih bilanc in normalizaciji poslovanja vidijo sistemske rešitve s podporo države. V obeh je zato čutiti olajšanje ob odločitvi ustavnega sodišča, da ne dovoli referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki kot osrednjo rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev predvideva t.i. slabo banko.

Podpirajo slabo banko

V NLB so odločitev ustavnega sodišča in posledično uveljavitev zakona pozdravili, že večkrat pa so poudarili, da bi bil proces čiščenja posojilnega portfelja brez sistemske rešitve za celoten bančni sistem bistveno daljši. Tudi v NKBM podpirajo čim hitrejšo uresničitev ukrepov iz zakona o slabi banki.

Nekoliko se v bankah razlikujejo glede ocene učinkov prenosa slabih terjatev na slabo banko na kreditno dejavnost. V NKBM menijo, da je obrat v trendih kreditiranja ozko povezan z rešitvijo slabih naložb in vzpostavitvijo slabe banke, saj naj bi ta bankam omogočila lažji dostop do virov financiranja za okrepitev financiranja.

V NLB pa opozarjajo na nekatera "nekoliko preveč črno-bela" pričakovanja, da naj bi ta operacija sprostila kreditni krč. V banki ocenjujejo, da bi lahko prenos slabih terjatev v prvi vrsti pomagal sprostiti kapitalski krč, še posebej če bo posledično v državo priteklo več tujega kapitala. Šele v drugem koraku pa bi lahko pričel popuščati tudi posojilni krč, in še to le vzporedno z razdolževanjem gospodarstva.

Slovenska podjetja (pre)zadolžena

Slovenska podjetja so v primerjavi z evropskimi občutno bolj zadolžena in morajo zato v prihodnje okrepiti lastniške vire financiranja. Ključna za stabilizacijo gospodarstva je tako tudi dokapitalizacija podjetij.

Slovenske banke so sicer kljub krizi solventne in zadovoljivo likvidne, pri likvidnosti pa si ob močno omejenem dostopu do financiranja na medbančnem trgu bistveno pomagajo z ugodnim refinanciranjem pri Evropski centralni banki.

A tveganje solventnosti po ugotovitvah Banke Slovenije narašča. Slaba banka naj bi ta trend prekinila, bo pa tudi ob prenosu slabih terjatev potrebna dodatna dokapitalizacija bank. NKBM je svoj kapital ob koncu leta okrepila s prodajo Zavarovalnice Maribor in predčasnim odkupom hibridnih obveznic ter tako izpolnila zahteve Banke Slovenije. A za nadaljnjo stabilizacijo bo prihodnje leto potrebna nova dokapitalizacija.

V NLB so medtem po 382,9 milijonski dokapitalizaciji letos potrebo po dodatnem kapitalu za zagotovitev trdne osnove za nadaljnji razvoj banke v trenutnih negotovih časih konec leta ocenili na 375 milijonov evrov. Končna višina dokapitalizacije še ni znana, do nje pa bo verjetno prišlo v sredini leta.

Dokapitalizacija bo breme države oziroma davkoplačevalcev

Zdi se, da bo glavni del bremena dodatnih dokapitalizacij obeh največjih bank v prvi fazi nase spet prevzela država, v drugi fazi pa je še vedno načrtovana prodaja obeh bank. Več o prodaji naj bi bilo jasno proti koncu 2013.

Država je tik pred iztekom leta z odkupom 22-odstotnega lastniškega deleža belgijske KBC za borih 2,765 milijona evrov oziroma evro na delnico celo okrepila vlogo v NLB, s tem manevrom pa si vlada obeta lažjo sanacijo nakopičenih težav v NLB in poznejšo prodajo banke.

Več iz rubrike Gospodarstvo:

Davek z občutkom

Nov razpis za zagon inovativnih podjetij

Dokapitalizacija Merkurja uspela