Bančna sanacija brez oživitve gospodarstva ne bo dosegla pravega namena

Vlado največja naloga še čaka. To je čim prejšnje sprejetje ukrepov za oživitev gospodarstva, brez katere bančna sanacija ne bo dosegla pravega namena - gospodarske rasti, je v pogovoru za današnje Delo dejal predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Aleš Hauc. Druga največja slovenska banka po njegovem še ni pripravljena na prodajo.

Delničarji NKBM so na letošnji skupščini potrdili dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov, a jo je morala država po objavi rezultatov pregleda bank nedavno dokapitalizirati z 870 milijoni evrov. Hauc metodologije stresnih testov ne more komentirati. "Obstajajo pa ocene, da je bilo vrednotenje zavarovanj v sedanjih stresnih testih veliko bolj pesimistično, kot smo mi lahko pričakovali," je dejal.

To za banko v času slabih gospodarskih napovedi sicer ni slabo, saj ji zagotavlja večji kapitalski blažilnik za prihodnost, vendar bodo morali po drugi strani vsa prizadevanja usmeriti v donosnost poslovanja, saj na tako velik kapital ne bo tako preprosto zagotavljati donosa. Prvi mož NKBM je sicer prepričan, da bi lahko banko uspešno sanirali tudi z manjšo dokapitalizacijo.

Kot pravi Hauc, sta vlada in Banka Slovenije z nedavno dokapitalizacijo sistemskih bank vzpostavili prvi pogoj za okrevanje gospodarstva, kar je po njegovem veliko delo. "Največje delo pa je šele pred vlado, to je čim prejšnje sprejetje ukrepov za oživitev gospodarstva. Brez tega sanacija bančnega sektorja ne bo dosegla pravega namena - pričakovane gospodarske rasti," je opozoril.

NKBM ima po nedavni dokapitalizaciji in izbrisu delničarjev ter imetnikov hibridnih instrumentov le enega delničarja, to je državo. Hauc ta izbris težko komentira. "Izbris obžalujemo, vendar je treba upoštevati, da bi tako velika dokapitalizacija v vsakem primeru razvrednotila obstoječe delničarje," je dejal in spomnil, da je bilo t. i. načelo bail-in sprejeto na najvišji ravni v EU in Sloveniji.

Vodstvo NKBM v osnutku finančnega načrta za prihodnje leto, ki ga morajo sicer še dopolniti s posledicami letošnjih dogodkov, vključno z dokapitalizacijo, načrtuje čisti dobiček. Hauc se zaveda, da pridobivanje novih poslov zaradi pesimističnih gospodarskih napovedi ne bo enostavno, bodo pa hkrati poskušali izkoristiti vse notranje rezerve.

"Konec tega leta bo v banki zaposlenih malo manj kot sto ljudi kot na začetku leta, v prihodnjih letih pa se pričakuje še dodatno zmanjševanje števila zaposlenih," je povedal Hauc in dodal, da točno številko s popisom poslovnih procesov še ugotavljajo.

Očitke o nekreditiranju je ostro zavrnil. "NKBM še kako kreditira, ampak dobra podjetja, teh pa je zdaj v Sloveniji žal zelo malo. Vlada mora po našem mnenju čim prej sprejeti strategijo o tem, katere panoge potrebujemo, na podlagi te pa makroekonomske ukrepe za oživitev gospodarstva, kot so spodbude za posamezne panoge. Banke sicer ne bomo imele komu posojati," je dejal.

Glede načrtovane privatizacije NKBM je dejal, da je treba banko po dokapitalizaciji temeljito prestrukturirati, da bo ožja, varčnejša in donosna. "Banka trenutno po našem mnenju še ni pripravljena za prodajo, leta 2014 jo bomo z določenimi aktivnostmi naredili za uspešnejšo in že tudi bolj zanimivo za prodajo," je napovedal. Drugi in hkrati tudi zadnji sveženj tožb proti odgovornim za sporne posle Hauc napoveduje za predvidoma januar ali februar.

Deli novico: