Prvi mož Mercatorja, Toni Balažič. (Foto: siol.net)

Kot je še dejal, bo Mercator med drugim nadaljeval prekinjen postopek monetizacije, vrnil se bo v mestna središča in se osredotočil na manjše trgovine, organizacija pa bo vitkejša in učinkovitejša.

Napovedujete pozitivno zadnje četrtletje. Na čem temelji ta optimizem?

Izguba se iz četrtletja v četrtletje zmanjšuje. V prvem četrtletju je znašala dobrih osem milijonov evrov, v drugem nekaj več kot šest milijonov evrov in v tretjem 2,4 milijona evrov. Če bomo s tem trendom nadaljevali, bi morali do konca leta izplavati iz rdečih številk. Naša predvidevanja in cilji izhajajo iz tega trenda in tudi dejstva, da delamo mnoge ukrepe za izboljšanje poslovanja. Potrebno pa se je zavedati, da živimo v izjemno nepredvidljivih časih, kjer se trendi spreminjajo hitreje kot kadarkoli.

Kako je z EBITDA, ki je bolj občutljiva kategorija?

Je še vedno nižja kot lani, a smo stabilizirali padec. Vsekakor moramo tudi EBITDA izboljševati, saj razpoložljivost denarnega toka najbolj vpliva na samo zmožnost tudi odplačevanja finančnih obveznosti.

Koliko Mercator zaostaja za najbolj uspešnimi trgovci v prodaji na kvadratni meter?

Če se primerjamo s trgovci v regiji, potem v produktivnosti na zaposlenega za 20 do 30 odstotkov zaostajamo za najboljšimi. Če bi se primerjali z najbolj uspešnimi evropskimi trgovci, pa je ta zaostanek več kot 50-odstoten.

Kaj pa je razlog za to?

Razlog je v samem poslovnem modelu. Mercator se uvršča med tiste tradicionalne trgovce, ki upravljajo z več formati. Ta večformatnost in širina ponudbe vplivata na to, da je naša učinkovitost manjša. Če so bili pred 10 leti najbolj uspešni tradicionalni trgovci, danes ni več tako. Tudi vzpon diskontov nas uči, da je prihodnost trgovine pogojena tudi s spremembo poslovnega modela. Spremenjeni poslovni model predvideva, da je organizacija bistveno vitkejša, da ima bistveno nižjo stopnjo kompleksnosti in da je maksimalno učinkovita po vsej oskrbni verigi.

Mercator je ujetnik svoje lastniške strukture. Pred kratkim ste s ključnimi bankami upnicami dosegli načelni dogovor o dolgoročnem prestrukturiranju dolga. Kaj vam dejansko to prinaša za naslednje leto?

Pred 14 dnevi smo dosegli načelni dogovor s ključnimi šestimi bankami in prejšnji teden smo ga predstavili preostalim bankam. Mercator ima slabo milijardo evrov dolga in 57 bank upnic. Pričakujemo, da bomo dogovor o dolgoročnem reprogramu dolga podpisali do konca leta. To je za nas pomemben temelj, ker nam zagotavlja finančno stabilnost, hkrati pa omogoča, da se bomo sedaj končno lahko v celoti osredotočili na naše redno poslovanje.

V letošnjem letu smo bili nekako ujetniki procesa prestrukturiranja, ki nas je omejeval pri likvidnosti, ta pa je izredno pomembna za dobičkonosnost. Stabilizacija tega pomeni, da se bomo lahko takoj usmerili v našo osnovno dejavnost; da bomo imeli dovolj veliko likvidnost, da bomo lahko nadaljevali s smiselnim investicijskim ciklusom, prek tega pa da bomo naredili Mercator ponovno stabilen v smislu tega, da bodo vsi deležniki bolj varni: lastniki v smislu ohranjanja svoje vrednosti, zaposleni v smislu ohranjanja zaposlitve, dobavitelji v smislu trdnega partnerstva in seveda potrošniki, da bodo v Mercatorju ponovno prepoznali najboljšega trgovca.

V koliko letih, če bi Mercator ostal na samostojni poti, bi vam s temi načrti uspelo priti do vzdržnega dolga v višini tri oz. štirikratnika EBITDA, ki je v tujini standard?

Mejo štirikratnika EBITDA je Mercator presegel že pred mnogimi leti. Z vidika finančne vzdržnosti je to pomemben kazalec, saj kaže, kakšna je sposobnost družbe za odplačevanje dolga. Program, o katerem smo se načeloma dogovorili z bankami, predvideva, da bomo v nekaj letih dosegli to raven. Vendar pa je dinamika doseganja te ravni odvisna od dvojega: od uspešnosti rednega poslovanja ter od aktivnosti za izredno razdolževanje. Naš reproprogram predvideva, da lahko in moramo takoj že v naslednjem letu nadaljevati z monetizacijo nepremičnin. Če bo ta uspešna, se bo naša zadolžitev bistveno hitreje znižala.

Ali ni rahlo nenavadno, da so te iste banke lani proces monetizacije zablokirale?

Proces monetizacije smo zaustavili, ker se je izredno poslabšal makroekonomski položaj Slovenije, ker sta se stanje v bančnem sektorju ter cena sredstev vedno bolj zaostrovala in predvsem, ker so lastniki takrat sprožili proces prodaje Mercatorja. To je negativno vplivalo na interes potencialnih investitorjev za monetizacijo, saj oni gledajo sigurnost bodočih denarnih tokov.

V tem času so se cene nepremičnin v regiji znižale v povprečju za 13 odstotkov. Koliko bi bil lahko izplen od monetizacije zdaj po vaši oceni nižji, kot bi bil lani?

Mercator ni nepremičninsko podjetje. Vrednost naših nepremičnin pogosto neposredno povezujejo z nepremičninskim trgom, a treba je pogledati z drugega zornega kota: za potencialnega investitorja je namreč ključna ekonomska vrednost naših nepremičnin z vidika doseganja denarnih tokov teh nepremičnin, to mu namreč zvišuje verjetnost poplačila najemnin. Ta kategorija pa se v zadnjem letu ni negativno spremenila in zato menimo, da bi lahko bila monetizacija izvedljiva, pod predpostavko stabilizacije kapitalske strukture.

To je pogojeno z lokacijami. Ali ocenjujete, da ima Mercator dobre lokacije?

Mercator ima dobro mrežo trgovin v celi regiji, po drugi strani pa je na nekaterih trgih, denimo v Sloveniji, zapostavil prenovo svojih lokacij. Mercator ima v Sloveniji več kot 540 trgovin, v preteklosti pa se je investiralo predvsem v tuje trge in manj v Slovenijo, ki pa je z vidika dobičkonosnosti ključna. Ni torej težava v tem, ali imamo dobre ali slabe lokacije - imamo večinoma dobre, a moramo prenoviti mnoge od teh manjših in srednjih trgovin.

Torej se vračate v mestna jedra?

Da, svojo pozornost v večji meri usmerjamo v naše trgovine manjšega formata. Septembra smo tako v Ljubljani, Kopru in Metliki odprli štiri prenovljene trgovine po novem konceptu, ki je bistveno bolj urban, moderen, prijazen potrošniku, s povečano ponudbo svežega blaga, pripravljene hrane ter "priročnih" izdelkov. Prvi odzivi in rezultati so pozitivni.

Agrokor je sporočil, da reprogram posojil ni eden od njihovih pogojev za nakup Mercatorja. V Sloveniji je bilo od nekaterih lastnikov slišati drugače.

Vsekakor je reprogram pomembna osnova tako za samostojno pot Mercatorja kot tudi za prevzem; mislim, da smo s tem dogovorom izpolnili našo dolžnost uprave. Tudi v kupoprodajni pogodbi precej jasno piše, da je reprogram naših dolgov pogoj za izvedbo prevzema.

Uprava ima zagotovo tudi načrt B, če ne bo prišlo do prevzema. Kateri bodo prvi ukrepi poleg monetizacije?

Prvi korak, ko je nova uprava prišla v letu 2013, je bil zagotoviti finančno stabilnost. Drugi koraki so vezani na nadaljnje zniževanje stroškov, osredotočanje na osnovno dejavnost in poslovno prestrukturiranje. Veliko od tega smo že naredili, nekatere naloge pa so ponavljajoče in se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Na nabavnih poteh moramo biti mnogo uspešnejši, to je zagotovo eden pomembnih korakov, ki jih moramo narediti, a jih danes zaradi negotovosti glede prevzema ne moremo.

Ena od možnosti bi bil torej tudi strateški nabavni partner?

Strateška povezovanja na področju trgovine - t.i. nabavni konzorciji so sicer običajni v Evropi. To je zagotovo ena od možnosti, ki se nam ponuja. Učinkovita oskrbna veriga je ena od večjih omejitev pri tem, da bi Mercator postal večji in uspešnejši. Zato moramo pospešiti proces prenove centralnega skladišča v Sloveniji, ki ga bomo nadzornikom predvidoma predstavili v začetku naslednjega leta. To bo zelo pomembno vplivalo na zniževanje stroškov, lahko tudi za več kot 20 milijonov evrov na letni ravni.