Udeleženci so si na dopoldanskem delu najprej ogledali krajši dokumentarni film 'Babištvo: Znanje, veščine in prakse', ki je nastal kot del priprav ob večnacionalni nominaciji za vpis babištva na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Prav zaradi te povezave med babištvom in dediščino je vloga UP FHŠ in njene Unesco katedre pri soorganizaciji dogodka še toliko bolj pomembna. Kot je bilo izpostavljeno v filmu, vloga babice presega le tehnične spretnosti – gre za kombinacijo intuicije, izkušenj in pozornosti do vseh detajlov, kar omogoča, da porod in poporodno obdobje potekata čim bolj varno in udobno.

V nadaljevanju je sledila okrogla miza, ki jo je moderirala predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za humanistične študije doc. dr. Neža Čebron Lipovec. Diplomirana babica in predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije Saša Matko je izpostavila, kako dragocena in posebna je vloga babice pri spremljanju družin v enem najpomembnejših trenutkov njihovega življenja – rojstvu otroka. Babica, ki skozi svoje delo vstopa v mnoge družine, je del teh intimnih in čustvenih trenutkov. V tem procesu se ustvarijo globoke povezave z družinami in ima pozitiven vpliv na izkušnjo poroda in poporodnega obdobja. Tamara Bači, prav tako diplomirana babica, ki je trenutno zaposlena v Splošni bolnišnici Izola je izpostavila vlogo babic kot motivatork, ko matere v težkih trenutkih, zlasti med porodom ali v poporodnem obdobju, ne zmorejo več naprej. Babice so tiste, ki s spodbudnimi besedami opogumljajo ženske, da nadaljujejo in premagujejo ovire. Njihova vloga v tem pogledu ni zgolj fizična pomoč, temveč tudi psihološka podpora.

Izr. prof. dr. Mirko Prosen, predavatelj in raziskovalec na UP FVZ, se je navezal na pomen raziskovanja babištva kot profesije, saj v naših prostorih pogosto govorimo o pomanjkanju medicinskih sester in zdravnikov, redkeje pa o kadrovskih stiskah zaradi pomanjkanja babic. Ko je raziskoval profesionalizacijo babiškega poklica v svetu in pri nas, je prišel do pomembne ugotovitve – v državah v razvoju, kjer je pomanjkanje babic najbolj izrazito, pogosto prevzemajo vlogo zdravnikov.

Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS, je poudarila pomembno vlogo Slovenije kot ene izmed osmih pobudnic za vpis babištva v Unescov register. Izpostavila je, da babištvo ponuja dragoceno lekcijo, saj združuje tradicionalna znanja in sodobne tehnike ter znanost, brez potrebe po napetostih med temi pristopi. Namesto da bi ena znanja izrinjala druga, se v praksi dopolnjujejo. Dodala je, da so situacije v različnih državah – nominacijo so poleg Slovenije predložile še Kolumbija, Ciper, Nemčija, Kirgiška republika, Luksemburg, Nigerija in togo – s katerimi so sodelovali, različne, a kljub temu babice povsod igrajo ključno vlogo. Ne podpirajo zgolj mater in otrok, temveč tudi širšo skupnost, s čimer prispevajo k zdravju in dobrobiti celotne družbe. Babice so tako pomemben steber podpore, ne le v zdravstvenem sistemu, ampak tudi v kulturnem in družbenem življenju skupnosti.

Izjemen prispevek pri izvedbi projekta vpisa babištva v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije in vpisa babištva na Unescov seznam je imela dr. Zalka Drglin z NIJZ. Babištvo vidi kot prototip sodelovanja med ženskami. Ta vez med ženskami ni zgolj fizična podpora, ampak tudi čustvena.

V popoldanskem delu dogodka so se zbrale nekdanje babice, ki so delale v stari koprski porodnišnici, ki je domovala v stavbi nekdanjega Servitskega samostana. Uvodom sta zbrane najprej pozdravila prorektor UP prof. dr. Rok Strašek in dekanja UP FHŠ prof. dr. Irena Lazar. Sledila je krajša zgodovinska predstavitev stavbe nekdanjega samostana, v kateri je dolga leta delovala koprska porodnišnica. Predavanje je izvedla doc. dr. Neža Čebron Lipovec, ki je skozi različna obdobja osvetlila bogato zgodovino te zgradbe, od njenega delovanja kot samostan do preobrazbe v porodnišnico. Njena predstavitev je udeležencem pomagala razumeti kontekst, v katerem so babice opravljale svoje delo, ter pomen stavbe kot pomembnega dela koprske dediščine.

Sedem upokojenih babic je s prisotnimi delilo svoje dragocene spomine na skoraj 50 let dela v tej porodnišnici. Med pogovorom so obujale zgodbe o izzivih, s katerimi so se soočale, in trenutkih veselja ob rojstvu številnih otrok, ki so jih spremljale skozi leta. Njihove pripovedi so osvetlile pomembnost vloge babic v lokalni skupnosti ter poklonile spomin bogati zgodovini babištva v Kopru.

Zbrane so navdušile s svojimi anekdotami in opisom, kako se je babiška praksa skozi desetletja spreminjala. Kljub tehnološkemu napredku so izpostavile, da je človeški dotik, intuicija in empatija, ki so jih babice prinašale v svoj poklic, ostal ključnega pomena.

Dogodek je organiziran v okviru aktivnosti razvoja vsebin zelenega prehoda v okviru Centra znanosti UP projekta Zelena, digitalna in vključujoča Univerza na Primorskem (GDI UP). Cilj pilotnih projektov je opremljanje študentov s kompetencami za zelen in digitalen prehod v Družbo 5.0. Dogodek je obenem del programa ob 1500. obletnici mesta Koper.