"Po dveh desetletjih, po množici izkušenj in spoznanj, kaj prinaša in pomeni pripadnost drugemu članstvu (op. Nato), nenazadnje velike denarje za oboroževanje, ki so danes kljub 3.300-odstotnem povečanju nabav v zadnjih štirih letih, v primerjavi z obdobjem od leta 2014 do 2018, še vedno pod zahtevami zavezništva dveh odstotkov BDP (bruto družbenega proizvoda) in se vrtijo malo nad 1,3 odstotka, se je slovensko javno mnenje krepko spremenilo," ugotavlja Juri.

Kot meni, je morda tako tudi zaradi zavedanja, da nas politika z nenehnim širjenjem proti ruskim mejam in posledično izzivanjem občutka ogroženosti pri prvi jedrski velesili sveta – kar je posredno generiralo njeno agresijo na Ukrajino in vojno, ki še traja – prej spravlja v nevarnost kot pa obratno.

Nedavne raziskave v zvezi Nato so pokazale, da bi se teh 66 odstotkov iz leta 2003 danes skrčilo v komajda večino, natančneje 52 odstotkov s tem, da samo 46 odstotkov vprašanih meni, da članstvo zmanjšuje možnost napada na našo državo in le 24 odstotkov jih podpira povečevanje vojaških izdatkov – proti jih je odstotek več. Večina se o vojaških izdatkih (podatka ni) ni želela opredeliti, navaja Juri.

"Nedavno se je znova oglasilo gibanje Glas Ljudstva s pozivom za mir in solidarnost, ki ga je podpisalo več kot 100 civilnodružbenih organizacij in med drugim poziva k omejitvi investicij v vojaško opremo ter k referendumu o članstvu v Natu, natančneje o nadaljevanju z njim ali ne," izpostavlja Juri.

Parlamentarne stranke so v državni zbor vložile osem referendumskih pobud, tudi pobudo o soglasju lokalnih skupnosti pri sprejemanju in začasnem nameščanju nezakonitih migrantov, o katerih naj bi odločali na "super-referendumski dan", 27. novembra letos.

"Bilo bi zaželeno, odgovorno in načelno, da bi civilna družba zahtevala še poizvedbo javnega mnenja o naši nadaljnji pripadnosti Severno Atlantskemu zavezništvu," dodaja Juri in poziva Glas Ljudstva ter vse civilnodružbene organizacije, ki z njim sodelujejo in stranko Levica, ki ima v svojem programu zapustitev zveze Nato, da skupaj pričnejo z zbiranjem potrebnega števila podpisov za razpis devetega poizvedovalnega referenduma.

"Kot posamezniki, ozaveščene državljanke in državljani, bomo pri tem s svojimi močmi sodelovali," zaključuje Juri in poziva k podpisu pobude (z imenom in priimkom), ki jo je mogoče oddati na elektronski naslov: aurelio.juri@gmail.com.