Kitajska je tako od Kanade kot ZDA zahtevala, naj podrobneje obrazložita razloge za aretacijo direktorice, ki so ji po njihovih ocenah kršene pravice, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Do zaostritve odnosov zaradi aretacije je prišlo le nekaj dni za tem, ko sta se ameriški predsednik Donald Trump in njegov kitajski kolega Xi Jinping dogovorila za 90-dnevno trgovinsko premirje. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je sicer zatrdil, da bosta obe strani premirje spoštovali.

Tudi sicer kitajske oblasti niso navedle, kakšni bodo njihovi nadaljnji ukrepi, če Kanada in ZDA ne bosta upoštevali njihovih pozivov.

Meng, ki bi jo Kanada lahko izročila ZDA, ima v petek zaslišanje na sodišču za izpustitev iz pripora po plačilu varščine. Američani naj bi jo želeli aretirati zaradi možne kršitve sankcij proti Iranu. Meng je hči ustanovitelja podjetja Ren Zhengfeija in namestnica predsednika upravnega odbora Huaweija.

Podjetje je sporočilo, da je Meng prestopala z letala v Kanadi, kjer so jo pridržali na zahtevo ZDA, da se sooči z nedoločenimi obtožbami na sodišču v New Yorku. Podjetje več informacij nima in ne ve, kaj naj bi Meng storila narobe. Obenem je zatrdilo, da spoštuje vse zakone držav, v katerih posluje, vključno z izvoznim nadzorom in sankcijami Združenih narodov, ZDA ter Evropske unije.

Ameriško pravosodno ministrstvo zadeve še ni komentiralo. Wall Street Journal je pred meseci poročal, da pravosodno ministrstvo ZDA preiskuje Huawei zaradi kršitve sankcij proti Iranu. Kitajska je aprila pozvala Washington, naj podjetje pusti pri miru in se izogne povzročanju škode poslovnemu zaupanju.

ZDA so aprila konkurentu Huaweija, kitajskemu podjetju ZTE, prepovedale izvažati ameriško tehnologijo, prav tako zaradi kršenja sankcij proti Iranu in Severni Koreji.

Na aretacijo se je med drugim odzval republikanski senator iz Nebraske Ben Sasse, ki je Kanadi izrekel hvaležnost za aretacijo glavne finančne direktorice podjetja, ki krši ameriško zakonodajo in sankcije proti Iranu.