Na Gasilski brigadi Ljubljana takšnega števila posredovanj, kot so jih imeli v noči s srede na danes zaradi neurja v Ljubljani, ne pomnijo. Kot je povedal Robert Okorn, so opravili skoraj 400 intervencij, število posredovanj pa lahko primerjajo le še z intervencijami ob stoletnem žledu leta 2014. Trenutno je na delu še vedno deset gasilskih enot.
APOKALIPTIČNI NALIVI PO DRŽAVI: "Toliko intervencij v tako kratkem času še nisem doživel" (FOTO, VIDEO)
Kronika
Po besedah Tineta Juvana iz Gasilske brigade Ljubljana se je vse skupaj začelo na šentviško-vižmarskem območju, nato se je fronta pomikala proti Šiški in naprej proti centru, Viču in Barju.
Prvi klic za posredovanje so dobili ob 20.50. Ker so po besedah Okorna ocenili, da bo šlo za dogodek večjega obsega, so takoj aktivirali prostovoljne gasilske enote in enoto za podporo vodenju, ki jih je koordinirala. V intervencijah je poleg Gasilske brigade Ljubljana sodelovalo še 33 prostovoljnih gasilskih društev.
Izredne razmere Ljubljana Drenikova cesta. Avti ne morjo nikamor. Dez. Poplave pic.twitter.com/ugkjvlleOg
— Gregor Sevšek (@gregsasevi) September 29, 2021
Po besedah Juvana so v zelo kratkem času padle enormne količine vode, zaradi česar na številki 112 naenkrat niso mogli sprejeti vseh klicev. Kljub temu večje nevarnosti za ljudi ni bilo, poškodovano je le premoženje.
Pri intervencijah je šlo povečini za črpanje vode iz kleti hiš, zasebnih stanovanj in javnih objektov, opravili so tudi nekaj reševanj vozil iz poplavljenih podhodov. V javnih objektih so po besedah Juvana intervencije opravili v nekaterih vitalnih objektih, ki so pomembni za delovanje občine in države, med drugim v nekaj osnovnih in srednjih šolah, dijaških domovih ter uradu predsednika republike in državnem zboru. Evakuacij večjega števila ljudi ni bilo.
"Toliko intervencij v tako kratkem času osebno še nisem doživel. Podobno je bilo le še ob žledu," je dogajanje opisal Juvan. Glavna težava je bila po njegovih besedah velika količina vode v zelo kratkem času, "ki je tako hitro ne more odvesti nobena kanalizacija na svetu".
Po poročanju medijev je bila v neurju poplavljena tudi ljubljanska Drama, kjer je voda med gledališko predstavo začela dreti v prostore. Ljudi so morali evakuirati, škoda je velika.
https://t.co/DnilJqtOff Ljubljana NEURJE HUDA URA ! DRENIKOVA CESTA POD VODO!
— Gregor Sevšek (@gregsasevi) September 29, 2021
Močno neurje je povzročilo tudi poškodbe na ljubljanski obvoznici. Kot so sporočili iz Družbe za avtoceste v RS (Dars), je zaradi velikih količin vode poškodovano cestišče na severnem delu ljubljanske obvoznice med Celovško in Saveljsko cesto proti Zadobrovi oz. Štajerski. Tam je zato zaprt vozni pas, promet na delu ceste v dolžini 300 metrov pa poteka le po prehitevalnem pasu.
Kot so še zapisali pri Darsu, trenutno potekajo ogledi na terenu, pripravljajo oceno škode in sanacijske ukrepe, ki jih bodo izvedli v najkrajšem možnem času.
O rekordnem nalivu poročajo tudi iz Pomurja
Med sredinim neurjem so za Bežigradom v Ljubljani izmerili rekorden naliv. V 60 minutah je tam padlo kar 94 milimetrov dežja, kar je ena od doslej največjih izmerjenih vrednosti pri nas. Agencija RS za okolje (Arso) je rekorden naliv zabeležila tudi na Sotinskem bregu na Goričkem, povratno dobo obeh pa ocenila na "nekaj stoletij".
Na Goričkem je v sredo med neurjem padlo kar 93 litrov dežja na kvadratni meter, voda je ob številnih cestah in kleteh zalila tudi dve osnovni šoli, v številnih krajih so morali posredovati gasilci.
Na postaji v Krajinskem parku Goričko je bil zvečer izjemen naliv v le pol ure je nalilo 52 mm, kar je več kot 100 letna povratna doba. Tudi za Bežigradom v 10 min 25 mm in naliv s povratno dobo 25 let.
— Blaž Šter (@vremenolovec) September 29, 2021
Še več dežja je po podatkih Arsa padlo za Bežigradom. "63 milimetrov v 30 minutah in 94 milimetrov v 60 minutah sta ne samo postajni rekord, temveč med največjimi izmerjenimi vrednostmi v Sloveniji v zgodovini," so danes zapisali na Twitterju.
Za Bežigradom nalive beležijo že več kot 70 let in doslej je bil polurni rekord 49 milimetrov, in sicer v začetku septembra 2005, enourni pa 62 milimetrov avgusta 1951. Te meritve pa so lahko obremenjene z znatno napako in 27. avgusta 1971 je verjetno padlo kakih 20 odstotkov več od uradno izmerjenih 58 milimetrov v 60 minutah, so dodali.
Na Sotinskem bregu je postaja izmerila 58 milimetrov v 30 minutah in 76 milimetrov v 60 minutah. 15-letni rekord je bil doslej 34 oziroma 37 milimetrov. Ocenjena povratna doba sredine največje 60-minutne višine padavin na obeh mestih je nekaj stoletij.
Na Sotinskem bregu in v Ljubljani včeraj popoldne oziroma zvečer rekorden naliv. Na Sotinskem bregu je postaja izmerila 58 mm v 30 minutah in 76 mm v 60 minutah. 15-letni rekord je doslej znašal "le" 34 oziroma 37 mm. 1/2 pic.twitter.com/dyvMqDRdEU
— ARSO vreme (@meteoSI) September 30, 2021
"Ocenjena povratna doba včerajšnje največje 60-minutne višine padavin na Sotinskem bregu in v Ljubljani Bežigrad je nekaj stoletij," so še zapisali na Twitterju.
V regijskem centru za obveščanje v Murski Soboti so v sredo med 18. in 22. uro zabeležili 110 klicev in uradno 43 intervencij.
Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je več gasilskih društev posredovalo v občini Puconci, kje je meteorna voda zalila tudi kletne prostore osnovne šole Puconci in dve stanovanjski hiši.
Lendavski gasilci so prečrpavali vodo, med drugim iz kletnih prostorov dvojezične osnovne šole 1, v Odrancih je bilo v neurju močno poškodovano ostrešje stanovanjske hiše, na območju Beltincev je voda zalila štiri stanovanjske objekte.
Gasilci iz Murske Sobote in Pušče so prečrpali vodo iz več stanovanjskih objektov, na Pušči so popravljali tudi streho stanovanjske hiše. Na ljutomerskem območju pa je več gasilskih društev črpalo meteorno vodo iz 15 kletnih prostorov in štirih garaž.
Gasilci so svoje delo ponoči opravili, tako da intervencij ni več.