V tožbi v upravnem sporu Ankarančani sodišču predlagajo, da odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja v celoti odpravi oz. razveljavi.

Svet KS Ankaran pa je poleg tega predlagal sklenitev tripartitnega dogovora z vlado in Luko Koper za ureditev odnosov in razmerij v postopkih prostorskega umeščanja pristanišča na območju Ankarana.

Predsednik Krajevne skupnosti Ankaran Gregor Strmčnik

Njihovi pozivi in opozorila ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Mestni občini Koper, Upravni enoti Koper, Luki Koper in ostalim deležnikom, da se brez ustreznih soglasij Občine Ankaran v ustanavljanju vzdržijo vsakršnih postopkov ali pravnih zavez, ki lahko pomenijo protipravna dejanja in celo nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, so bili v tem primeru po njihovem prepričanju povsem ignorirani.

Izdano gradbeno dovoljenje Luki Koper tako "ponovno predstavlja odklon v smeri nadaljnjega nepotrebnega poglabljanja konfliktov in bo zaradi dolgotrajnih pravdnih sporov lahko tudi zavrlo ali začasno celo preprečilo nadaljnjo širitev pristanišča na območju Občine Ankaran," napovedujejo.

Kot so poudarili, so pobude podali dobronamerno v smislu skrbi za ohranjanje kakovosti bivanja in življenja prebivalcev ob pristanišču ter za spoštovanje slovenskega pravnega reda: "Zavrnitev ankaranskih predlogov zato ni logična, še manj pa razumna."

Ankarančani obenem ocenjujejo, da je bilo neupoštevanje njihovih stališč v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja "dirigirano, naročeno in zahtevano s strani vodstva Mestne občine Koper, v čigar lovke lokalne politične preračunljivosti se je zapletlo tudi novo vodstvo Luke, in ki dosledno ne priznava (si ne zmore priznati), da območje ustanovljene Občine Ankaran že več kot dve leti ni več znotraj (pristojnosti) Mestne občine Koper".

Zato tudi nadzornemu svetu Luke predlagajo, da "problematiki nedavnih spornih poslovnih dejanj družbe v povezavi s pridobitvijo stavbne pravice na območju Občine Ankaran posveti ustrezno pozornost in da prepreči nadaljnje vpletanje Luke Koper v vsebine lokalne samouprave skupnosti Ankarana".

Hkrati v Ankaranu poudarjajo, da razvoja kopenskega dela pristanišča ne rušijo in ne ovirajo Ankarančani, ter da tudi pravočasna poglobitev plovnega kanala v prvi bazen zaradi vložene tožbe ni ogrožena. Kljub stališču, da je predviden gradbeni poseg okoljsko sporno početje, so namreč zaradi njegovega pomena pri ohranjanju konkurenčnosti pristanišča dali soglasje h gradnji kasete na sosednji parceli na območju Občine Ankaran, ki je v lasti države.

Poglabljanje luškega bazena je nujno za vplutje večjih ladij z večjim številom zabojnikov. Luka je od pristojnega ministrstva v začetku novembra prejela gradbeni dovoljenji za izgradnjo in zapolnitev kaset, ki bosta služili za odlaganje izkopnega materiala pri poglabljanju prvega luškega bazena na predelu operativne obale za pretovor zabojnikov. Vrednost del za prvo kaseto je nekaj več kot 1,7 milijona evrov, za izgradnjo sporne kasete pa nekaj manj kot 1,2 milijona evrov.