ʺOkoljski vplivi ne poznajo meja, ne občinskih ne državnih. Pri tej tožbi imamo neposredni pravni interes izpodbijati pravne akte sosednje države, saj terminal v Žavljah pri Trstu ogroža varnost in zdravje naših občanov ter okolja. Za samostojno občino smo se po tehtnem premisleku odločili ravno zaradi zaščite Miljskega polotoka in ohranitve našega življenjskega prostora. Občina Ankaran nasprotuje neracionalnim, zastarelim in konceptualno zgrešenim posegom v okolje, med katere sodi tudi gradnja uplinjevalnikov v severnem Jadranu. Pri naravovarstvenih stališčih in načelih vzdržnega razvoja smo bili in bomo dosledni tudi v bodoče,ʺ poudarja ankaranski župan Gregor Strmčnik.

Po njihovem prepričanju sta sporna dva akta. Dekret, z datumom 30. maj 2016, ki ugotavlja, da je investitor izpolnil vse predhodne pogoje iz veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja iz julija 2009, ter dokument, s katerim je ministrstvo 6. februarja lani nadomestilo negativno mnenje tržaške pristaniške uprave s pozitivnim, ter ugotovilo, da je okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo terminala v Žavljah iz julija 2009 veljavno.

Ankaranska občina v tožbi trdi, da je italijansko ministrstvo z dekretoma kršilo tako italijansko pravo kot evropski pravni red. Letošnji dekret je namreč, zakrinkan v obliko tehnično administrativnega akta, pometel z vsemi dosedanjimi ugovori in pripombami ter dokončno odločil o slabih 600 različnih dokumentih, ki jih je pripravil investitor v zadnjem desetletju. Ker je postopek tako razdrobljen in o njem odločajo na različnih nivojih, lahko zaobide preventivno vlogo, ki jo ima presoja vplivov na okolje, opozarjajo v Ankaranu.

V tem primeru so najprej ločili obravnavi terminala in plinovoda ter nato izdali dve ločeni pozitivni mnenji o skladnosti obeh projektov z okoljskimi zahtevami. Letošnji dekret obravnava okoljevarstveno soglasje za plinovod, ki je sicer izvedbeni pogoj za gradnjo terminala, zgolj kot formalnost in postopek zaključil v korist investitorja. Morebitne kasnejše spremembe, denimo sprejem novega Pristaniškega ureditvenega načrta, ki ne predvideva plinskega terminala, na postopek ne bi vplivale, še dodajajo v Ankaranu in poudarjajo, da dekret ne upošteva niti nove zakonodaje EU, ki se je doslej že uveljavila na področju varstva obale in morja.

Sodišču zato predlagajo, naj omenjena akta odpravi ter pridobi predhodno mnenje Sodišča Evropske unije v Luksemburgu.

Kot spominjajo v Ankaranu, je njihova občina tudi pravna naslednica tožbe iz 2010, ko je Mestna občina Koper izpodbijala okoljevarstveno dovoljenje za plinski terminal v Žavljah. Mestna občina Koper pri tej tožbi sicer še vedno vztraja, a že omenjenih dekretov ni izpodbijala. Ker se za aktivnejšo vlogi ni odločila niti država – ta nastopa zgolj kot stranski udeleženec – so se za tožbo odločili v Ankaranu.