Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave s sedežem v Ljubljani je raziskavo opravil v začetku decembra v 15 slovenskih mestih, ki imajo vsaj eno linijo mestnega prometa. To so Ljubljana, Maribor, Piran, Koper, Celje, Brežice, Kranj, Velenje, Ptuj, Novo mesto, Nova Gorica, Murska Sobota, Škofja Loka, Krško in Postojna.

Raziskava sodi v okvir javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo inštitutu sofinancira ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Najbolj pogoste linije so pričakovano na voljo v Ljubljani. To so linije Ljubljanskega potniškega prometa 1, 5, 6, 14 in 20, razmeroma dobro storitev pa po ocenah inštituta ponuja še osem linij: 2, 3, 7, 8, 9, 11, 22 in 27.

Sledi Maribor, kjer so najbolj pogoste Marpromove linije 1, 2, 6 in 21. V celotni Sloveniji ostanejo samo še štiri mestne linije, ki čez dan vozijo v povprečju na 20 minut ali manj: koprska linija 2, škofjeloška t. i. shuttle linija, piranska linija 1 in mestni prevoz s parkirišča do Tartinijevega trga.

Piran sicer nima veliko linij mestnega prometa, zato dve dovolj pogosti po navedbah inštituta dvigneta tudi povprečno oceno za celotno mesto. "Z izjemo Kopra je mestni prevoz v vseh drugih mestih nezadovoljiv, kar še zlasti velja za Velenje, Ptuj, Novo mesto, Novo Gorico in Mursko Soboto," so poudarili.

V Murski Soboti po njihovih navedbah ni niti ene linije mestnega prometa, ki bi vozila na manj kot eno uro, "kar je s stališča alternative avtomobilu nesprejemljivo". Poleg tega mestni avtobus po 18. uri sploh ne vozi, kar se na nekaterih linijah dogaja tudi v nekaj drugih mestih.

V Kranju in Novem mestu po dveh linijah mestni avtobus ne vozi v dopoldanskem času. "Za uporabnika to pomeni, da bo na primer ostal brez prevoza po jutranjem zdravniškem pregledu, zato se ne smemo čuditi, če se bo pred zdravstveni dom pripeljal z avtomobilom. S stališča mesta pa se je verjetno pametno vprašati, ali je linija zasnovana tako, da zajame čim večji delež prebivalstva v določenem delu ali pa gre v resnici zgolj za šolski oziroma delavski avtobus," so ocenili.

Na splošno opažajo, da je slovenski javni prevoz neprijazen do novih uporabnikov, saj je zelo zapleten. "Linije ne vozijo v enakomernih časovnih intervalih, imajo zapletene obratovalne režime in trase. Namesto, da bi načrtovanje potovanja opravili v nekaj klikih in pot opravili brezskrbno, morajo uporabniki napraviti pravo malo raziskavo in se zanesti na pomoč osebja, da lahko sploh prispejo na cilj," so še zapisali.