Če bi tako močan potres, kot je stresel širše območje Zagreba, doživeli v slovenski Istri, bi bili učinki podobni, kot so bili v Petrinji in Sisku, saj so način gradnje in predpisi, ki urejajo potresno odporno gradnjo, v obeh državah podobni, pojasnjuje Andrej Gosar. Posledice so po njegovem odvisne predvsem od tega, kako blizu večjih mest potres nastane.

Možnosti, da tako močan potres prizadene slovensko Istro, obstajajo. "Na območju slovenske Istre lahko nastane potres z magnitudo okoli 5,5. Učinkov takšnega potresa ni mogoče natančno predvideti, saj so odvisni predvsem od globine žarišča in bližine večjih naselij. Na splošno pa velja, da ustrezno zgrajeni objekti, skladni z gradbenimi predpisi, dobro prestanejo tudi močnejše potrese. Večji problem predstavljajo starejši objekti, če niso bili potresno utrjeni," razlaga seizmolog. "Ob potresu takšne magnitude se z morjem ne more zgoditi nič dramatičnega, le rahlo vzvalovi. Cunami pa ni možen."

Drugod po Sloveniji pa bi potresi lahko bili še precej močnejši. V Sloveniji sicer po potresni nevarnosti izstopajo Posočje, osrednja Slovenija in okolica Brežic. Za Obalo je značilna precej manjša potresna nevarnost, pravi Gosar. "Tako kot v večjem delu Slovenije pa so tudi na slovenski obali nekateri tektonski prelomi, med katerimi se najpomembnejši odraža kot kraški rob."

Slovenijo je najmočnejši potres stresel leta 1511. Ta se je domnevno zgodil ob Idrijskem prelomu in je imel ocenjeno magnitudo 6,8, razlaga Gosar. Učinki so bili X. stopnje po Evropski potresni lestvici, kar pomeni popolno uničenje na širšem območju. "Na območju slovenske Istre tako močan potres glede na geološke raziskave ni verjeten," je še zaključil strokovnjak.