V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so ponovno opozorili, da se težave s kadrom in financami v domovih za starejše in v posebnih zavodih za odrasle povečujejo. Številni domovi in zavodi zato napovedujejo zapiranje bivalnih enot in oddelkov, saj se soočajo z vse večjimi težavami v poslovanju. Preverili smo, kakšna je situacija v obalnih domovih za starejše.
ALARMANTNO STANJE V DOMOVIH ZA UPOKOJENCE: V Kopru čaka na sprejem več kot 1300 starostnikov!
Koper
Tako kot drugod po Sloveniji se tudi obalni zavodi oziroma domovi za starejše občane (DSO) v letošnjem letu srečujejo s kadrovsko stisko in visokim dvigom stroškov, h katerim so prispevale podražitve hrane, materialov za opravljanje dejavnosti, energentov ter drugih nujnih storitev, kar negativno vpliva na njihovo poslovanje in zmanjšuje možnosti za širitev kapacitet.
V Obalnem domu upokojencev v Kopru imajo trenutno več kot 1300 prošenj za sprejem. Dom lahko sprejme 179 stanovalcev in trenutno ne razpolaga s prostimi kapacitetami. "V čakalni vrsti je več kot 1300 prošenj, približno 90 ljudi pa je na prednostni čakalni listi, kar pomeni, da bi sprejem potrebovali nujno oziroma takoj. Pri tako velikem številu oddanih prošenj, žal, ne uspemo vseh realizirati, kot bi si ljudje želeli oziroma potrebovali glede na zdravstveno stanje in potrebo po 24 urni oskrbi," poudarja direktorica Neva Tomažič.
Trenutno je največji problem zaposlovanje bolničarjev, saj tega profila na trgu delovne sile primanjkuje. Težave so imeli tudi pri zaposlovanju čistilk, strežnic in oskrbovalk. "Glede zaposlovanja bolničarjev zaposlenim nudimo možnost (so)financiranja izobraževanja za pridobitev srednješolske izobrazbe za bolničarja negovalca, nudimo možnost opravljanja pripravništva ter financiranja strokovnega izpita za bolničarja. Ker je za samostojno opravljanje poklica bolničarja negovalca potrebna ustrezna izobrazba in opravljen strokovni izpit, je ta kader težko ali nemogoče nadomestiti z drugimi profili," navaja Tomažičeva.
Problem je tudi v tem, da na nekatere pogoje dela, kot je plača, ki je določena s kolektivno pogodbo, ali obveznosti opravljanja nočnega dela, sam zavod ne more vplivati, zato tudi kadrovske problematike ne more samostojno reševati. "Trudimo se, da bi bili delovni pogoji za zaposlene ustrezni, kot družini prijazno podjetje omogočamo usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, na nekatere pogoje dela pa žal nimamo vpliva," pravi Tomažičeva, ki opozarja tudi na plačni sistem. "Osnovne plače strežnic in oskrbovalk so pod minimalno plačo, plače bolničarjev negovalcev in socialnih oskrbovalk za pomoč na domu pa le malce nad minimalno plačo."
V Luciji na listi čakajočih okoli 220 oseb
V Centru za starejše občane Lucija, kjer je na listi čakajočih okoli 220 oseb, za katere trenutno nimajo proste primerne namestitve, se srečujejo z enakimi težavami kot v ostalih DSO. "Pomanjkanje kadra je kronično, saj je plačilo za delo nestimulativno, obremenitve za zaposlene pa so – glede na zastarele normative, ki ne upoštevajo spremenjeno strukturo uporabnikov – preprosto prevelike. Kljub temu zmanjševanja kapacitet ne načrtujemo," poudarja Robert Smrekar, pomočnik direktorice, ki meni, da bi k reševanju kadrovske problematike zagotovo pripomoglo bolj stimulativno plačilo, za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih pa bi bilo potrebno zmanjšati obremenitve.
V domu za starejše občane bodo v prihodnosti potrebne nove investicije, ki bodo usmerjene zlasti v vzdrževanje objekta in nadomeščanja dotrajane opreme, razmišljajo tudi o energetski prenovi stavbe. "Glede na bistveno višje cene energentov pa razmišljamo o energetski prenovi stavbe in postavitvi sončne elektrarne. Ocenjena vrednost takih investicij presega milijon evrov," navaja Smrekar.
Dom upokojencev Izola s 600 prošnjami za sprejem
Tudi v Domu upokojencev Izola se srečujejo s kadrovsko stisko, predvsem je primanjkljaj občuten pri zdravstvenem kadru. "Pestijo nas tudi dolgotrajne bolniške odsotnosti ter štiriurni delovniki. Trenutno je kadrovska stiska tako pereča, da ne uspemo zapisati urnika dela brez vključevanja študentov, kar pa za nas predstavlja velik finančni zalogaj," navaja direktorica Romina Zajc. "Sistemskih rešitev, ki bi prinesli 'instant' kadrovsko silo žal ni in jih ne moremo sedaj ustvariti. Tukaj je na potezi tudi država, da s svojimi pooblastili in ukrepi naredi vse, da se problematika vsaj začne reševati. Vsi se zavedamo, da v kolikor kadra ne bo dovolj, tudi domovi ne bodo obstali. Žal lahko že vidimo, da je veliko na novo odprtih domov, ki ostajajo prazni ali delujejo v omejenem obsegu."
Zaradi starih in dotrajanih prostorov si prizadevajo na nov objekt; trenutno so v fazi dogovarjanja z Občino Izola glede morebitne ustrezne lokacije. "Nujno potrebujemo nove prostore, ki bi ustrezali veljavnim normativom in tehničnim zahtevam," poudarja Zajčeva. Povpraševanje je zelo veliko; tako imajo trenutno 600 prošenj za sprejem v institucionalno varstvo.
V koprskem Olmu čakalna doba tudi do tri leta
Dom upokojencev v Olmu, ki sodi pod okrilje Doma upokojencev Ptuj, je eden novejših – vrata je odprl leta 2023. V njem lahko biva 150 oseb, ki jim nudijo 24-urno oskrbo in zdravstveno nego. Največje povpraševanje je po enoposteljnih sobah, kjer je čakalna doba tudi do tri leta, prav tako je povpraševanja po prostih mestih na oddelkih za demenco, kjer je čakalno doba eno leto.
Direktorica Vesna Šiplič poudarja, da je problematika, ki jo izpostavlja Skupnost socialnih zavodov Slovenija, prisotna pri vseh izvajalcih. Za reševanje kadrovskih problemov bi bilo potrebno sprejeti nove kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije, izboljšati delovne pogoje ter boljše vrednotiti delovna mesta. Potrebno bi bilo tudi usmerjeno izobraževanje mladih za te poklice. "Večji normativi, da bi se težina dela porazdelila, da bi bilo več časa in bi se nehalo hiteti. Izgorelost zaposlenih je velika, za 40 stanovalcev velikokrat dopoldan skrbita dva zaposlena," navaja Šipličeva.
Problem predstavlja tudi povečevanje stroškov, zlasti zaradi energentov in stroškov prehrane. "Plače nam že predstavljajo 67 odstotkov vseh stroškov, kar je posledica višjih stroškov dela, dviga minimalne plače, vrednosti plačnih razredov in višjih stroškov nadomestil za prehrano. Dejstvo je, da cena oskrbe ne pokriva nastalih stroškov kljub trikratnemu dvigu cene v letu 2023," še opozarja Šipličeva.