Poseben raziskovalni izziv je bil razumeti, kakšno škodo zdravju ter kakšen upad funkcionalnih sposobnosti in kakovosti življenja povzroča pacientu bolezen ali poškodba sama, in kolikšen delež tem posledicam prispeva gibalna neaktivnost, ki spremlja hospitaliziranega posameznika. Hospitalizacija bolnikov, in s tem čas zmanjšanega gibanja, danes največkrat traja med 7 do 10 dni. V tem obdobju lahko pričakujemo od 3- do 6-odstotno izgubo mišičnega volumna nog in delno izgubo mišične funkcije, kar pa je možno relativno hitro nadoknaditi v obdobju rehabilitacije, in določene spremembe v presnovi in nekaterih drugih podsistemih organizma.

Pomemben cilj raziskave je tudi oblikovati, vzpostaviti ter preveriti najboljši ukrep ali intervencijo za preprečevanje negativnih vzporednih učinkov hospitalizacije. Kot najboljše se je izkazala sestavljena intervencija pred in med neaktivnostjo – gibalno-koginitivno-prehranska. Zato bodo raziskovalci tudi ta znanja v nadaljevanju vključili v protokole rehabilitacije po možganski kapi.

Mladen Gasparini iz SB Izola je pohvalil organizacijo raziskave in poudaril, da del raziskave zajema tudi implementacijo znanj, ki so jih skozi študijo pridobili. "Tisto, kar je izredno zanimivo pri vseh pacientih, ki so hospitalizirani dlje kot deset dni, je, da večina teh pacientov večino časa preleži v postelji. In nas najprej zanima, kakšni so upadi pri teh pacientih in kako lahko to izboljšamo."

Dr. Uroš Marušič, raziskovalec ZRS Koper, je prestavil, kaj se pri tem dogaja v možganih oziroma kakšni so odzivi. V študiji so prvič implementirali mobilni EEG, ki meri električno aktivnost možganov.

Projekt X-BRAIN.net obravnava skupni izziv programskega območja na področju zdravstva v povezavi z razvojem in izboljšanjem raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanjem novih tehnologij v bolnice na programskem območju. Bolniki, ki okrevajo po možganski kapi, zasedajo 15 % zdravstvenih kapacitet na programskem območju. Za okrevanje po možganski kapi je ključni moment čimprejšnji začetek rehabilitacije, pri čemer je dvojezičnost pomemben dejavnik in je zato čezmejno sodelovanje institucij ključnega pomena za nudenje kakovostne zdravstvene oskrbe na dvojezičnem območju

Šest partnerjev (4 PP in 2 PPP) iz sodelujočih držav bo čezmejno sodelovalo pri skupno oblikovanem pilotnem ukrepu, ki predvideva eksperimentalno študijo gibalne neaktivnosti pri zdravih osebah iste starostne skupine, v kateri se možganska kap pojavlja najpogosteje. V sklopu te študije bodo potrdili in izboljšali postopke funkcionalnega okrevanja, ki so jih opredelili v projektu MEMORI.net. Rezultati bodo ponovno uporabljeni v skupno razviti rešitvi, v kateri bodo vzpostavili posebne "aktivne sobe" na nevroloških oddelkih v bolnicah v Trstu in Izoli.

Aktivne sobe bodo vključevale najsodobnejše znanstveno podprte rehabilitacijske protokole z uporabo inovativnih tehnologij IKT za izboljšanje nevrokognitivne in motorične rehabilitacije po možganski kapi, kar bo predstavljalo pomembno integracijo najnovejših znanstvenih spoznanj v medicinsko prakso, ki se bo uporabljala in nadgrajevala tudi po koncu projekta ter bo s tem poskrbljeno za trajnost neposrednih učinkov in rezultatov. Pomemben del projekta bo tudi komunikacija in ozaveščanje najširših ciljnih skupin o rezultatih projekta.

Cilj projekta je ponovna evalvacija, prenos in izboljšanje usklajenih čezmejnih dvojezičnih nevrokognitivnih in fizičnih protokolov za bolnike z možgansko kapjo, razvitih v projektu MEMORI.net, ter oblikovanje nove rešitve za rehabilitacijske storitve na čezmejnem območju.