Vodja desne Lige Matteo Salvini je v ponedeljek napovedal začetek prizadevanj za doseganje širokega političnega soglasja glede naslednika ali naslednice 80-letnega Mattarelle, saj da to vidi kot svojo dolžnost. Mattarelli se sedemletni mandat izteče februarja in je že jasno nakazal, da se za drugega ne namerava potegovati.

Obenem se je Salvini v ponedeljek sestal s štirikratnim nekdanjim premierjem in vodjo konservativne stranke Naprej Italija, 85-letnim Berlusconijem, ki ga kot prihodnjega italijanskega predsednika podpira italijanska desnica.

Pred tem je voditeljica desnih Bratov Italije Giorgia Meloni v nedeljo potrdila, da za novega predsednika podpira Berlusconija, saj da mora biti na tem položaju nekdo, ki bo predvsem patriot, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Bratje Italije so poleg Lige in Berlusconijeve stranke del desnosredinskega zavezništva, vendar pa za razliko od obeh sorodnih strank ne podpirajo sedanje vlade enotnosti premierja Maria Draghija.

Levosredinska Demokratska stranka (PD) je medtem že napovedala, da Berlusconija ne podpira, ampak si želi nadstrankarsko osebo z ugledom, medtem ko se proti 85-letniku že leta vrstijo sodni procesi in tudi obsodbe. Kot možna kandidata v PD vidijo nekdanjega socialdemokratskega premierja Giuliana Amata in sodnico Marto Cartabia, ki ne pripada nobeni stranki. Slednja bi, če bi bila izvoljena, postala prva ženska na čelu Italije.

Proti Berlusconiju je po poročanju Anse tudi populistično Gibanje pet zvezd, medtem ko naj bi bil nekdanji premier Matteo Renzi, zdaj vodja manjše stranke Živa Italija, morda bolj odprt za to idejo.

Sicer pa sta se kot možna kandidata za predsednika v minulih tednih že omenjala tudi premier Draghi - njegova kandidatura bi za Italijo verjetno pomenila konec široke vladne koalicije in razpis predčasnih parlamentarnih volitev - ter veteranka italijanske politike, večkratna poslanka, senatorka ter tudi ministrica in evropska poslanka Emma Bonino.

Predvsem ugleden bankir Draghi, nekdanji guverner Banke Italije in predsednik Evropske centralne banke, je v zvezi s tem predmet številnih razprav in ugibanj. Je namreč verjetno edini kandidat, o katerem bi lahko italijanske stranke dosegle širše soglasje, a obenem bi njegovo imenovanje za predsednika republike imelo daljnosežne posledice in bi lahko ogrozilo obdobje politične stabilnosti, ki ga pod njegovo vlado zdaj končno uživa Italija, piše bilten Politico.

Tudi deset mesecev po tem, ko je v kriznih razmerah prevzel vodenje vlade s podporo širokega spektra strank, ta vlada - na presenečenje mnogih - še ni razpadla, poleg tega Draghi še naprej uživa visoko javno podporo, po zadnjih podatkih okoli 65-odstotno.

Mario Draghi

Italijanskega predsednika izbira tisoč elektorjev, poslanci obeh domov parlamenta in predstavniki dežel. V novejši zgodovini so končno besedo načeloma imele levosredinske stranke, a tokrat bo potreben širši konsenz, saj niti levica niti desnica sama za izvolitev nima dovolj glasov, piše Politico in dodaja, da to govori v prid Draghiju.

Aktualni premier se sicer glede morebitne kandidature zaenkrat ni želel izreči, a nekateri si njegov molk razlagajo kot tiho privolitev.