Proračunski primanjkljaj v prvem letošnjem devetmesečju je bil sicer brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov manjši, znašal je 57 milijonov evrov.

Fiskalni svet je ob objavi podatkov finančnega ministrstva za prvo devetmesečje opozoril na slabše medletno gibanje v državnem proračunu. "Prihodki po lanski visoki rasti praktično stagnirajo, rast 'očiščene' porabe pa se nadaljuje," je fiskalni svet zapisal v mesečni publikaciji.

Kot je dodal, je rast letos ob spremenjeni strukturi sicer nekoliko nižja kot v enakem obdobju lani, a ostaja precej visoka, kar je v največji meri posledica višje rasti odhodkov za stroške dela zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora.

Devetmesečna realizacija potrjuje oceno o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v prihodnjih letih in ponuja možnosti za neracionalno porabo javnih sredstev, opozarja fiskalni svet.

Iz ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, namreč izhaja, da naj bi primanjkljaj v zadnjih treh mesecih letos znašal 2,4 milijarde evrov. To bi bilo milijardo več kot v celotnem lanskem letu in okoli trikrat več kot v zadnjih treh mesecih leta 2020 v času pandemije, dodaja.

V primerjavi s prejšnjim avgustom se je vrednost izvoza znižala za 11,4 %, vrednost uvoza pa je ostala na enaki ravni. https://t.co/gjIsvsP1dP

— Statistični urad RS (@StatSlovenija) October 5, 2023

V prvih devetih mesecih letos je bilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom po navedbah ministrstva namenjenih 1,4 milijarde evrov. Od tega je bilo za 458 milijonov evrov transferjev za zagotavljanje socialne varnosti, med drugim 148 milijonov evrov za izvajanje zakona o osebni asistenci. V pokojninsko blagajno je državni proračun v devetih mesecih prispeval 894 milijonov evrov, kar je 26 milijonov manj kot v enakem obdobju lani.

Za stroške dela je bilo namenjenih 1,3 milijarde evrov, 119 milijonov evrov več kot v lanskem obdobju. Zvišanje je predvsem posledica napredovanj in dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, pojasnjuje ministrstvo.

Subvencije so bile glede na lani višje za 193 milijonov evrov in so znašale 634 milijonov evrov. Od tega so subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom znašale 575 milijonov evrov, v večji meri pa so se nanašale na pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize.

Za investicije je bilo v devetih mesecih porabljenih 971 milijonov evrov, kar je 188 milijonov evrov več glede na enako lansko obdobje. Za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije je bilo namenjenih 320 milijonov evrov več kot v lanskih prvih devetih mesecih.

Stroški za obresti so se povišali za 28 milijonov evrov na 589 milijonov evrov.

Davčni prihodki so v obdobju od januarja do septembra znašali osem milijard evrov, 141 milijonov evrov več kot v lanskem obdobju. Prihodki od davka na dodano vrednost so bili s 3,7 milijarde evrov višji za 138 milijonov evrov.

Prilivi od dohodnine so znašali 1,2 milijarde evrov, kar je 94 milijonov evrov več. Rast prihodkov iz dohodnine po pojasnilih ministrstva poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač.

Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 1,1 milijarde evrov in so bili glede na lansko primerljivo obdobje nižji za 179 milijonov evrov.

Trošarine so v državni proračun v devetih mesecih prinesle 1,3 milijarde evrov, 151 milijonov evrov več kot v lanskem prvem devetmesečju. Trošarine od energentov so bile višje za 145 milijonov evrov, kar je predvsem posledica lanskoletnega odloga plačila, letošnjega plačila zapadlih obrokov ter prilagajanja trošarin na pogonska goriva, pravi ministrstvo. Beležijo tudi višje prilive od trošarin na tobak, in sicer za devet milijonov evrov, kar je posledica dviga trošarin na tobačne izdelke.

Fiskalni svet je še sporočil, da je 29. septembra od ministrstva za finance prejel predloga spremembe odlokov o pripravi proračunov za sektor država za obdobji 2022-2024 in 2024-2026 ter predlog sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predlog državnega proračuna za leto 2025.

S tem je začel teči 15-dnevni rok za pripravo ocene okvira, določen z zakonom o javnih financah, oceno predlogov državnih proračunov pa mora fiskalni svet pripraviti do 20. oktobra. Ob tem je opozoril, da še ni prejel spremljajočih projekcij za sektor država po metodologiji ESA za leto 2025. Brez teh pa priprava ocene spoštovanja fiskalnih pravil v predlogu proračuna za leto 2025, ki bi bila skladna z zakonom o fiskalnem pravilu, za to leto ne bo mogoča.

Izvoz blaga avgusta medletno upadel za 11,4 odstotka

Slovenija je avgusta izvozila za 3,66 milijarde evrov blaga, kar je 11,4 odstotka manj kot avgusta lani. Uvoz je bil s 4,76 milijarde evrov na ravni lanskega avgusta. V prvih osmih mesecih je bil izvoz za 6,6 odstotka, uvoz pa za 0,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani, je danes objavil državni statistični urad.
 
Primanjkljaj pri blagovni menjavi s tujino je tako avgusta znašal 1,1 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 77-odstotna.

Izvoz blaga v članice EU je znašal 2,15 milijarde evrov, 11,8 odstotka manj kot avgusta lani.

Izvoz v nečlanice je bil z 1,51 milijarde evrov manjši za 11,8 odstotka. Izvoz v nečlanice brez poslov oplemenitenja je znašal 642,9 milijona evrov oz. 10,8 odstotka manj.

Uvoz iz držav EU je bil pri 2,30 milijarde evrov medletno 13,4 odstotka nižji. Padec je izravnal uvoz iz drugih držav, ki je bil z 2,46 milijarde evrov višji za 16,7 odstotka.

V prvih osmih mesecih letos je izvoz znašal 36,43 milijarde evrov, 6,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Uvoz je bil s 37,32 milijarde evrov višji za 0,1 odstotka. Primanjkljaj je znašal nekaj manj kot 883 milijonov evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 97,6-odstotna.

Izvoz v članice EU je upadel za 2,4 odstotka na 20,65 milijarde evrov, v nečlanice pa je porasel za 21,2 odstotka na 15,78 milijarde evrov.

Uvoz iz držav EU je bil nižji za 5,7 odstotka, znašal je 21,11 milijarde evrov. Uvoz iz drugih držav je bil višji za 8,9 odstotka in se je ustavil pri 16,21 milijarde evrov.

"Vrednost trgovanja z državami članicami EU se znižuje, v medletni primerjavi vrednost izvoza v to skupino držav upada v vseh mesecih od aprila, uvoz pa od marca," pravi statistični urad.

Najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije med članicami EU ostajajo Nemčija in sosednje države.