Maša Saccara ima 23 let delovnih izkušenj in znanstveni doktorat iz arheologije. V svojem programu za vodenje muzeja poudarja tri strateške cilje: vzpostaviti stimulativno delovno okolje in dobre delovne pogoje za zaposlene, dvigniti strokovno raven muzeja ter mu zagotoviti večjo prepoznavnost tako lokalno kot mednarodno. Tretji cilj pa vključuje povečanje obiskanosti muzeja, izboljšanje dostopnosti in pridobitev več finančnih sredstev za podporo delovanju muzeja. Saccara ima moto "Zadovoljni zaposleni – izjemni muzejski dosežki", ki ga želi uresničiti v vodenju muzeja.

Lahko na kratko predstavite vaš program razvoja zavoda, ki ste ga predložili kot enega izmed razpisnih pogojev za izbor novega direktorja koprskega muzeja?

Svoj program sem zastavila v samo treh strateških ciljih, ki zaobjamejo celotno vizijo razvoja PMK v petih letih. Kot notranje zaposlena, ki delovanje ustanove dobro pozna tudi skozi svoje delo, sem zastavila uresničljive cilje. Na prvem mestu izpostavljam vzpostavitev stimulativnega delovnega okolja in dobrih delovnih pogojev za zaposlene, skrb za prijetno izkušnjo in zadovoljstvo obiskovalcev ter uporabnikov muzeja. Moto tega strateškega cilja je "Zadovoljni zaposleni – izjemni muzejski dosežki". V muzeju nas je stalno zaposlenih 15. Vsak izmed nas obvladuje določeno področje, na katerem je izjemen strokovnjak. V cilju sem si zastavila predvsem skrb za organizacijo dela. Pomembno se mi zdi, da kolektiv deluje v timskem duhu z jasno določenimi nalogami in odgovornostmi. Kot muzej, ki v okviru javne službe za muzeje pokriva sedem občin, se neprestano srečujemo s pomanjkanjem kadra. Reševanje tega problema je seveda večplastno in dolgotrajno, vendar se nam ponuja kar nekaj rešitev, ki so koristne tudi za skupnost, v mislih imam predvsem prostovoljstvo med starejšo populacijo. Veliko je še neizkoriščenih možnosti pri zaposlovanju preko projektov, pri čemer nam lahko veliko pomaga tudi ustanoviteljica. V programu izpostavim tudi problematiko depojskih, razstavnih in pisarniških prostorov, s katero se srečuje skoraj vsak javni zavod za kulturo na območju slovenske Istre. K temu se bo pristopilo celostno ter usmerjeno, z jasno strategijo in akcijskim načrtom. 

Kako bi dvignili prepoznavnost muzeja?

V tem segmentu je na prvem mestu povezovanje z ostalimi strokovnimi in znanstvenimi ustanovami tudi na ravni strokovnih izhodišč za pripravo kvalitetnih programov. Ta cilj bi dosegli z ustanovitvijo novega posvetovalnega telesa, kot je npr. muzejski svet, ki ga sestavljajo strokovne in znanstvene javnosti, predstavniki etničnih skupnosti ter zainteresirane javnosti. Tako telo nudi strokovno in znanstveno podporo muzejskemu strokovnemu kolegiju pri snovanju letnega programa, muzejski strategiji, pa tudi pri perečih vprašanjih, kot je restitucija muzejskega gradiva iz Italije. Pri snovanju letnega programa si želimo načrtovanja kvalitetnih razstav, ki bi dosegle nacionalni in mednarodni pomen. Eden izmed takih projektov bo zagotovo stalna razstava Novejše zgodovine, ki je že v pripravi. Za dosego odličnosti pa je potrebno ponovno vzpostaviti Oddelek za dokumentacijo z zaposlitvijo dokumentalista, spodbujati kreativnost zaposlenih in formalizirati sodelovanje z na novo ustanovljeno Unesco katedro na UP, čezmejnimi sorodnimi ustanovami, skupnostjo italijanske manjšine in drugih verskih ter etničnih skupnosti, ki živijo ter delujejo na našem območju.

Med cilji omenjate tudi povečanje obiskanosti muzeja. Kako bi se tega lotili?

V svojem programu izpostavljam tudi povečanje obiskanosti, dostopnosti muzeja ter seveda povečanje finančnih sredstev tudi s strani občin, ki jih muzej v okviru izvajanja javne službe za muzeja pokriva, vendar niso njegove ustanoviteljice. V prvem letu načrtujem izdelavo strategije muzejskega PR in njeno izvajanje v okvirih možnosti. Želim si tesnejšega sodelovanja s projektno pisarno ustanoviteljice za pridobivanje EU in drugih projektov. Z ostalimi šestimi občinami se bo izdelala strategija financiranja na podlagi njihovih kulturnih politik in potreb. Pospešeno bomo izvajali digitalizacijo in dostopnost na spletu vseh muzejskih zbirk. Številni dogodki se že izvajajo hibridno, kar žanje velike pohvale, saj so tudi po zaključku dostopni na digitalnih platformah. Posebej se bom posvetila tržnim muzejskim programom in tržnim programom skupaj s prenovo ponudbe v muzejski trgovini, ki bo zasnovana na podlagi zbirk, ki jih muzej hrani. Moto tržnih programov je kvaliteta pred kvantiteto, saj je poslanstvo muzeja na prvem mestu varovanje premične snovne in nesnovne dediščine. Muzej ima v upravljanju izjemne prostore, med drugimi palačo Belgramoni-Tacco z vrtom, ki si zasluži za izvedbo tržnih programov na najvišjem nivoju. 

Kakšne so vaše strokovne reference za vodenje zavoda?

Imam 23 let delovnih izkušenj, univerzitetno diplomo, znanstveni magisterij in doktorat. Prva zaposlitev je bila v Narodnem muzeju Slovenije v programu mladih raziskovalcev, kariero sem nadaljevala na tedanjem Inštitutu za dediščino Sredozemlja, ki je deloval v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Od leta 2010 sem kot kustosinja zaposlena v Pokrajinskem muzeju Koper, leta 2015 pa sem pridobila strokovni naziv muzejska svetovalka. V svoji karieri sem vodila številne večje ali manjše strokovne projekte ter sodelovala v različnih evropskih projektih. Kot arheologinja imam izkušnje z vodenjem arheoloških raziskav, kjer je potrebno obvladovati raznolik kader, finance in celotno logistiko izvedbe raziskav na terenu. Leta 2015 sem vodila operativno skupino pri obnovi palače Belgramoni-Tacco. Leta 2022 pa sem bila izvoljena za predsednico Čezmejnega konzorcija Dežela prazgodovinskih gradišč-kaštelirjev, v katerega je vključeno 40 deležnikov, med njimi številne občine, ustanove in društva. Imam jasne cilje in vizijo razvoja, ki jih znam tudi uresničiti.

Katere novosti bi vnesla v delovanje muzeja kot nova direktorica?

Kot sem že omenila pri prvem vprašanju, si želim predvsem urediti notranje razmere med zaposlenimi, vzpostaviti boljšo oz. konkretnejšo povezavo z lokalnimi znanstvenimi, strokovnimi, etničnimi in verskimi skupnostmi. Muzej že sedaj deluje dobro z danim kadrom in sredstvi, zato si želim optimizirati njegovo delovanje in povečati kvaliteto. 

Kako bi ocenili aktivnost muzeja glede na podobne muzeje v Sloveniji?

Muzej izvaja številne kakovostne aktivnosti v okviru programa in tudi izven. Lahko rečem, da smo zaposleni zelo motivirani in kreativni, saj ustvarjamo izjemne razstave in dogodke ter izvajamo raznolike pedagoško-izobraževalne programe z zelo omejenimi sredstvi, če se v tem segmentu primerjamo z nacionalnimi muzeji. Slovenski regionalni muzeji smo se znašli v limbu, saj v Sloveniji nimamo regij. Ravno iz tega razloga želim strateško pristopiti k sofinanciranju muzeja oz. njegovih programov tudi s strani občin, ki niso naše ustanoviteljice, vendar za njih izvajamo javno službo za muzeje. Prav tako bomo aktivneje sodelovali pri pridobivanju EU in drugih projektov. Tako bodo naše aktivnosti še kvalitetnejše in bogatejše ter bolj prepoznavne. 

Kako bi v delo koprskega muzeja v večji meri vnesli sodobne trende?

V sodobni muzeologiji ima muzej pomembno in predvsem odgovorno družbeno vlogo, saj poleg varovanja premične kulturne dediščine skrbi za izobraževanje, interpretacijo in raziskovanje kulturne dediščine, predvsem pa ima ključno vlogo pri pomoči ljudem razumeti svojo identiteto, korenine in pripadnost. Pri slednjem je zelo pomembno, da je muzej pri vsaki svoji aktivnosti zavezan muzejskemu etičnemu kodeksu in mednarodnim muzejskim smernicam. Kot direktorica želim delovati od znotraj navzven, torej v prvi vrsti ozavestiti pomen muzeja med vsemi zaposlenimi, posledično se bo vedenje o pomembni družbeni vlogi muzeja odrazilo tudi navzven.

Kako naj se muzej sooča z digitalizacijo? Kako bi ocenili obstoječe stanje zavoda na področju digitalizacije?

Muzej že vrsto let skrbi za digitalizacijo svojih aktivnosti in muzejskih zbirk. V okviru projekta Openmuseums je bil izdelan virtualni vodnik po muzeju, ki je dostopen na muzejski spletni strani, na isti so dostopne tudi virtualne zbirke novejše zgodovine ter čipk in vezenin etnološke zbirke. Digitalizacija je sedaj vzpostavljena tudi na državni ravni z internetno platformo e-dediščina, kjer so dostopni tudi npr. register nepremične in nesnovne kulturne dediščine. Sedaj se register premične kulturne dediščine pospešeno pripravlja na ravni države. V muzeju že izvajamo Srečanja z dediščino in Muzejske matineje hibridno. Posneta predavanja so po dogodku dostopna na muzejskem YouTube kanalu. Želim si pospešiti dostopnost digitalnih muzejskih zbirk, prav tako nadaljevati z dobro prakso hibridnih dogodkov, ki jih je publika dobro sprejela. Moramo se zavedati, da smo z večjo prisotnostjo na internetu bolje vidni in dostopni na svetovni ravni široki javnosti.