Nekatere ekonomske ocene kažejo, da je vrednost ekosistemskih uslug mokrišč ocenjena na 14.000 milijard dolarjev letno. Kanadčani so primerjali tudi vrednost naravnih in osušenih močvirij ter ocenili vrednost hektarja vitalnega močvirja na 5800 dolarjev, osušenega in spremenjenega v kmetijske površine pa na 2400 dolarjev, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Mokrišča izginjajo zaradi delovanja človeka: osuševanja in uničenja habitatov za druge rabe, prevelikega črpanja in porabe vode, zasipavanja, vnašanja invazivnih tujerodnih vrst, onesnaževanja in čezmernega obremenjevanja s hranilnimi snovmi, čezmernega izkoriščanja naravnih virov in nenazadnje zaradi podnebnih sprememb.

Ker se poraba vode stalno povečuje, je vloga mokrišč pomembna pri bogatenju podzemne vode. Politika ohranjanja mokrišč mora temeljiti na ekosistemskemu pristopu, ker naj bi se le tako lahko preprečilo negativne posledice sektorskih pristopov. Ukrepi za ohranjanje mokrišč morajo vključevati varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter medsektorsko sodelovanje in usklajevanje sektorskih strategij, ozaveščanje javnosti, vzgojo in izobraževanje.

Mokrišča zibeljka raznovrstnosti

Mokrišča so bogata zibelka biotske raznovrstnosti, opravljajo pa še številne druge funkcije, ki so pomembne za delovanje ekosistemov in za dobrobit ljudi. Mokrišča so tudi rezervoarji za oskrbo s pitno vodo, nudijo številne naravne vire, preprečujejo poplave in prispevajo k blaženju podnebnih ekstremov, prečiščujejo odpadne vode ali delujejo kot filter za odcedne vode, so pa tudi priljubljena območja rekreacije in sprostitve.

Ohranjanju in trajnostni rabi mokrišč je namenjena Ramsarska konvencija, ki opredeljuje pomen mokrišč glede na ekološke, botanične, zoološke, limnološke in hidrološke značilnosti. Eden od stebrov konvencije je svetovna mreža mednarodno pomembnih mokrišč.

V 168 državah pogodbenicah je danes že 2171 mednarodno pomembnih mokrišč, ki obsegajo več kot 207 milijonov hektarjev.

Slovenija je bogata z mokrišči. Ključna mokrišča v 168 državah pogodbenicah Ramsarske konvencije so zbrana pod okriljem konvencije kot mokrišča mednarodnega pomena, med 2171 temi mokrišči so iz Slovenije vpisane Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. V pripravi za vpis na seznam ramsarskih lokalitet je tudi Ljubljansko Barje.