Damjan Polh, predsednik Fidesa, sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) te dni pri nas dviguje nemalo prahu, predvsem med zdravniško stroko. Novela navaja, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnih zdravstvenih zavodih ali koncesionarjih. Kaj to pomeni v praksi?

Polh pravi, da pri pripravi te novele stroka ni sodelovala in da je to tisto, kar najbolj očitajo politiki. "Za nas Erik Brecelj ni stroka. Je posamezni zdravnik in predsednik Strateškega sveta za zdravstvo pri premierju in ima svoje ideje. Stroko predstavljajo zdravniki na Zdravniški zbornici Slovenije. K sodelovanju bi morali biti povabljeni že v času, ko se je novela pripravljala in ne šele v javni razpravi. Z njo smo bili seznanjeni šele septembra. Zdravniška zbornica je podala pripombe, pri Fidesu pa smo ugotovili, da je zakon tako spremenjen, da smo dali samo splošno pripombo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo," je pojasnil.

O tem, kaj bo uveljavitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti prinesla v praksi, Polh pravi, da zdravnik, ki bo delal v javnem sistemu, ne bo mogel delati pri zasebniku, prav tako bo tudi v obratni smeri: "S tem bodo ukinili tudi samostojne podjetnike. V kolikor bo kdo od zdravnikov v javnem zdravstvu delal dodatno, mu bo to dovolil ali ne dovoli zdravstveni zavod, kjer je zaposlen. Prav tako bo plačilo opravljeno delo zahteval zdravstveni zavod. Naj še ob tem povem, da so koncesije posebnosti v Sloveniji. Drugje tega ni. Zasebniki lahko dobijo delo, če se prijavijo na razpis in če pri tem ponudijo primerno ceno."

Ob tem je poudaril, da bo takšna ureditev omejila dostopnost do zdravstva: "Če so bili nekateri zdravniki do sedaj pripravljeni delati več, to pomeni, da so želeli delati. S tem so pacienti dobili oskrbo v zasebnih zavodih. Tega bo seda manj, zaradi česar bo veliko nezadovoljstva med pacienti in pa tudi zdravniki. Je pa drugače v tej noveli še veliko problematičnih točk, ki bodo imele pomemben vpliv na zdravstvo."

V nadaljevanju nam je zaupal, da je bil na temo novele tega zakona prejšnji teden vabljen na poslansko skupino Gibanja Svoboda, kjer so mu jasno povedali, da podpirajo razmejevanje med zasebnim in javnim. Med pregledom same novele pa niso našli skupnega jezika. "Na podlagi podanih pripomb, se novela zakona ne bo spremenila in zna biti sprejeta takšna kot je. Prinaša pa kaznovalno politiko. Če se ne bomo odzvali po zakonu, bomo kaznovani. Zdravniki smo dobili samo palico, korenčka nič. Z uveljavitvijo novele bo nastalo veliko problemov," je poudaril.

Nedolgo nazaj je Zdravniška zbornica Slovenije opravila anketo, v kateri je sodelovalo 3.522 zdravnikov, zobozdravnikov. 16 odstotkov jih je odgovorilo, da bodo zapustili delo v javnem zavodu. Kar 83 odstotkov vprašanih pa jih meni, da uvedba zakonske omejitve dodatnega dela zdravnikov ne bo pripomogla k izboljšanju kakovosti in obsega zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu.

Polh pravi, da je 16 odstotkov za naše razmere ogromno. Še posebej na ruralnih območjih. Nekatere bolnišnice in zdravstveni domovi imajo že sedaj težave s kadrom, ki jim ga primanjkuje. Z omejevanjem dela pri zasebnikih, pa bodo nekatere edinstvene klinike v Sloveniji propadle.

Veliko razburjenja med zdravniki je povzročila tudi novela zakona o kakovosti v zdravstvu, katero je Fides označil, da gre v smeri zatiranja zdravnikov. "Kulturo varnosti in zaupanja med pacientom in zdravnikom so spremenili v kaznovalno politiko zdravnikov. Ko so besedilo zakona uskladili, pri pripravi je sodelovalo tudi Slovensko zdravniško društvo, so ga poslali v javno razpravo. Preden je šla novela v parlamentarno proceduro, ga je politika spremenila. Strokovnjaki, ki so sodelovali pri njeni pripravi, so bili s tem izigrani. Praktično že pripravljen dokument so obrnili na glavo in ga spremenili v kaznovalni zakon. Ne rešuje problematike. Država bi morala narediti vse, da bi zagotovila pogoje, da bi bilo dovolj kadra, da bi delali po standardih in normativih in da bi bilo vse skupaj primerno financirano. Rešitve pa so takšne, da bo med zdravniki povzročilo kulturo strahu, saj so predvideni nadzori, administrativne obremenitve in pa hude kazni. S tem nas bodo dodatno obremenili,“ je obrazložil.

Zdravniki in zobozdravniki se že vrsto let prizadevajo, da bi izstopili iz enotnega plačnega sistema. Vlada jim je ob tem obljubila ločen zdravstveni steber, a je Fides takšen predlog označil, da je brez vsebine in da v zdravstvu s tem ne morejo biti zadovoljni, namreč "ni rešitev samo v plačah, so pa te del rešitve."

Polh pravi, da je 4.000 zdravnikov podpisalo peticijo za izstop iz enotnega plačnega sistema, pa tega niso upoštevali. Prav tako so določene politične opcije to omenjale tudi v svojih programih. "To ni nekaj novega. Argumenti posameznih poklicnih skupin so dovolj trdni, da si zaslužijo posebno obravnavo. Zagotovo pa je vse skupaj lažje voditi centralo, kot je to urejeno danes. Lahko bi rekel, da deluje po principu socialističnih metod. Na to kaže tudi delovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta diktira, koliko denarja se bo porabilo in kdaj. Lahko tudi zaustavi določene stvari. V zdravstvu smo plačani po opravljenih storitvah. Če ni dovolj opravljenega dela, ne bo denarja. Nismo plačni kot ostali," je poudaril.

Ob tem je spomnil, da so leta 2014 naredili nek odgovor na krizo v zdravstvu – 'strategijo za izhod iz krize javnega zdravstva', ki ima deset točk. Po njegovih besedah bi bila uporabna še danes, vendar jo nobena politika do sedaj ni zagrabila: "Reforma v javnem zdravstvu je potrebna. To je prva stvar, za kar pa je seveda potrebno neko določeno obdobje. Tudi več kot en mandat določene politične opcije. Za reformo v zdravstvu bi rabili konsenz celotne politike, da bi dosegli dobre rešitve. Javno naročanje bi se lahko vključilo v evropski način javnega naročanja, kar bi prispevalo k temu, da bi lahko od ponudnikov dobili nižje cene. Prav tako je potrebno narediti nekaj v smeri, da bi se mladi odločali za zdravstvene poklice."

Poudaril je še, da zdravstvo sestavlja več členov in če kdorkoli od njih odpove, se pojavijo težave. Pri tem je ponazoril s primanjkljajem medicinskih sester: "Ni problem narediti eno operacijo. Problem je ta, kam dati tega pacienta po operaciji, če manjka medicinskih sester. Če je en člen šibak, je potem problem obravnave v celoti. Tu se ne premaknemo. Tudi v dodatnih progamih, ki jih izvajamo, mora za paciente nekdo poskrbeti."

Kako naprej?

Polh pravi, da kar se tiče enotnega plačnega sistema v javnem sektorju mimo skupnih rešitev Fides ne bo mogel iti. Tu so predvsem odvisni od drugih, če bodo parafirali sporazum z vlado ali ne. Sicer pa po njegovih besedah v Fidesu pozdravljajo ureditev karierne poti zdravnikov in zobozdravnikov, "a ostajajo pa plačne anomalije in ključno, zdravstveni steber brez vsebin. Predlagani aneksi h kolektivnim pogodbam v zdravstvu namreč niso plačna reforma in ne naslavljajo specifik zdravstva in problematik, s katerimi se soočajo javni zdravstveni zavodi, ki se neuspešno trudijo zapolniti kadrovske vrzeli, ki postajajo čedalje večje." Ob tem je dodal, da dodatne rešitve za odprte vsebine stavkovnih zahtev pričakujejo v nadaljevanju stavkovnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino, ki sledijo prihodnji teden.

Kar se tiče zakona o zdravstveni dejavnosti in pa tudi zakona o kakovosti v zdravstvu imajo možnost še ustavne presoje, tako kot so naredili z novelo zakona o zdravniški službi, ker sicer niso uspeli, saj so ustavni sodniki s pet proti štiri glasovali v korist vladi.

O samem nadaljevanju stavke, pa je Polh povedal, da se bodo o tem obrnili na članstvo: "Mogoče bomo podpisali določen sporazum z vlado. O tem odloča stavkovni odbor oz. širša skupščina Fidesa. Vendar pa glede na izkušnje ne verjamem, da bo prišlo do kakšnega podpisanega sporazuma. Znajo pa biti do sredine decembra pogovori aktualni in napeti."