1,1 MILIJARDE VELIKA LUKNJA V DRŽAVNEM PRORAČUNU: Kam je šel denar?

Slovenija

Državni proračun je v prvih desetih mesecih zabeležil 10,5 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,8 odstotka več kot leto prej, odhodki pa so narasli za 9,8 odstotka na 11,6 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je znašal 1,1 milijarde evrov. V proračunu se že odražajo ukrepi po nedavnih naravnih nesrečah, rastejo tudi investicije.

Kot so sporočili z ministrstva za finance, je na okrepljene izdatke letos najprej vplivala pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in draginje, zdaj pa se že odražajo tudi izdatki po nedavnih naravnih nesrečah. Odhodki so kljub višji rasti nekoliko nižji od načrtovanih, v desetih mesecih so dosegli 71,1 odstotka načrtovanih za celotno leto. Prihodki so medtem z 79,7-odstotno realizacijo skoraj skladni z načrtovanimi v rebalansu.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo letos namenjenih 1,6 milijarde evrov, kar je tri odstotke več kot lani. Medtem ko so se zaradi nižjega števila nezaposlenih znižali transferji tej kategoriji posameznikov, so se zvišali družinski prejemki in starševska nadomestila (tudi zaradi izplačila draginjskega dodatka za otroke) ter sredstva za izvajanje zakona o osebni asistenci, izplačana pa sta bila tudi energetski dodatek za najbolj ranljive in izredna denarna socialna pomoč za najbolj ranljive po nedavnih naravnih nesrečah.

Rast skupnih transferjev je poleg nižjega obsega sredstev za brezposelne ublažila tudi odsotnost izplačila turističnih bonov, ki so se lani še odrazili v državnem proračunu.

Za subvencije je bilo do konca oktobra izplačanih 724 milijonov evrov oz. 55,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. To med drugim vključuje pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in draginje ter sredstva za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v gospodarstvu.

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun v prvih desetih mesecih prispeval 1,4 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po znesku prednjači transfer v pokojninsko blagajno, ki je dosegel 982 milijonov evrov, kar je sicer 9,7 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko je bil izplačan solidarnostni dodatek za upokojence.

Rast skupnih transferjev je tako posledica višjega transferja v zdravstveno blagajno; državni proračun letos med drugim financira zdravstvene storitve, opravljene poleg rednega obsega dela, izpostavljajo na finančnem ministrstvu.

Državni proračun je za investicije v prvih desetih mesecih namenil 1,3 milijarde evrov oz. 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ministrstvo je izpostavilo vlaganja v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje naravnih nesreč.

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni del prihodkov, so v desetmesečju nanesli devet milijard evrov oz. 3,3 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. Prilivi od davka na dodano vrednost so dosegli 4,2 milijarde evrov oz. 5,8 odstotka več. Na višje prilive sta v večji meri vplivali dejavnosti gradbeništva in oskrbe z električno energijo, plinom in paro ob spremljajočih inflacijskih pritiskih v večini dejavnosti.

Dohodnina je dosegla 1,4 milijarde evrov oz. 9,8 odstotka več. Spremembe dohodninske zakonodaje so delno oklestile te prihodke, njihovo rast pa poganjajo visoka zaposlenost in pritiski na rast plač. Del prilivov iz dohodnine sicer prejmejo občine, ta del se je v medletni primerjavi zvišal za 8,6 odstotka.

Prihodki od trošarin so dosegli 1,4 milijarde evrov oz. 12,8 odstotka več. Rast je posledica višjih prihodkov od trošarin od energentov, k čemur so prispevali lanski odlog plačila, letošnja plačila zapadlih obrokov in prilagajanje trošarin na pogonska goriva, in višjih trošarin na tobačne izdelke.

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 1,2 milijarde evrov in so bili za 12,4 odstotka nižji.

Slovenija je iz EU v desetih mesecih prejela 691 milijonov evrov oz. 8,2 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Razliko predstavljajo sredstva, ki jih država prejme iz mehanizma za okrevanje in odpornost; letos smo za zdaj prejeli 50 milijonov evrov, lani pa 118 milijonov evrov.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Martin Kacur |  07 .11. 2023 ob  09: 06
Za lenuhe preveč.
Trgovine in kafiči so dopoldan polni. Tudi za delo zmožnih. Verjetno ne delajo vsi popoldanske izmene.
vseved |  06 .11. 2023 ob  17: 23
Kam? V Ukrajino, Palestino,migrantom, za jakne,majice,kape cicilne zaščite ki jo dobijo vsi od čistilke naprej,...
Stiv Rivs |  06 .11. 2023 ob  14: 02
-1
Naslov članka je : 1,1 MILIJARDE VELIKA LUKNJA V DRŽAVNEM PRORAČUNU: Kam je šel denar?
Ko pa prebereš vsebino, vidiš same pozitivne ocene glede na prejšnje stanje in naravne katastrofe.