Turistično združenje Portorož je pred dnevi zagnalo kampanjo, s katero ciljajo na domače goste in s katero si obetajo 75.000 novih gostov.

Kot je ob robu predstavitve kampanje povedal direktor združenja Igor Novel, bi s tem podvojili delež slovenskih turistov, ki v poletni sezoni predstavljajo približno četrtino vseh gostov na destinaciji.

Sicer pa v Portorožu vseeno računajo tudi na odprtje meja. Po besedah Novela je prek njihovega spletnega portala veliko povpraševanja in, če se bodo meje odprle, bo tudi sezona boljša. Zaradi skrbi ljudi glede koronavirusa sicer ni pričakovati stoodstotne zasedenosti, kot so je navajeni v piranski občini, lahko pa bi dosegli nekje 70-odstotno zasedenost kapacitet.

Italijani so zadnja leta postali hvaležni enodnevni gosti

Veliko vprašanje je trenutno, kako bo z gosti iz Italije, čeprav, kot je priznal Novel, ti v zadnjih letih tudi v juliju in avgustu niso več glavni gosti in so jih lani denimo prehiteli celo Madžari. So pa zato Italijani hvaležni enodnevni gosti. Prvi mož portoroškega združenja je glede tega optimist, saj je vsaj v bližnji Furlaniji - Julijski krajini majhno število okužb in se gospodarstvo tudi tam odpira.

Zaradi epidemije so v Portorožu izgubili veliko dogodkov, kot npr. Slovenski oglaševalski festival in srečanje ljubitelje Harley Davidsonov, odpovedanih je bilo tudi veliko kongresov. V prvih petih mesecih leta so sicer zbrali za okoli 200.000 evrov iz naslova turistične takse, kar je 400.000 evrov manj kot v enakem obdobju lani.

Tudi v Izoli, kjer domači gostje predstavljajo približno 50 odstotkov vseh turistov, se pripravljajo na ponovni sprejem gostov. Gostinski lokali in manjše nastanitvene enote so že začeli obratovati, od 11. junija pa to načrtujejo tudi večji hoteli, je navedel direktor lokalnega turističnega združenja Dean Kocjančič.

Kocjančič: pričakujemo velik izpad, a takšno stanje ne bi smelo trajati v nedogled

V turističnem združenju bodo v tem tednu zagnali tudi promocijsko kampanjo, ki se bo osredotočala na pristen odnos med obiskovalci in domačini in preko katere želijo predstaviti izolske skrite kotičke. Pri tem računajo tudi na tiste slovenske goste, ki Izole še ne poznajo. V nadaljevanju bodo kampanjo usmerili tudi na bližnje tuje trge, kot so Avstrija, Nemčija, Češka, Madžarska in Italija, seveda odvisno od stanja v teh državah in odprtosti meja.

Kocjančič sicer ne skriva, da pričakujejo velik izpad nočitev in prihodkov iz tujih tržišč, a takšno stanje ne bi smelo trajati v nedogled: "Verjamemo, da se bo počasi situacija normalizirala tudi na teh tržiščih in da nas bodo vsaj v drugi polovici poletja vseeno obiskali in nadaljevali z obiski v posezonskih mesecih."

Če so v Izoli lani ustvarili več kot pol milijona nočitev, pa je turistični utrip v marcu in aprilu popolnoma zamrl. Po besedah prvega moža turističnega združenja je sicer težko govoriti o številkah, vendar ocenjuje, da bi letos v Izoli lahko imeli od 30- in 40-odstoten izpad nočitev.

Kljub mnogim neznankam pa Kocjančič medtem pozdravlja vladno odločitev o uvedbi turističnih bonov, ki so po njegovem lepa spodbuda tako za njihove koristnike kot za ponudnike nastanitev. V Izoli so se sicer odločili, da obstoječih prireditev ne bodo odpovedali, ampak jih nameravajo izvesti v prilagojeni obliki. Tako bodo namesto avgustovskega ribiškega praznika priredili sedem ribiških vikendov skozi poletje, s čimer bodo popestrili tudi bivanje gostov.

V Kopru so optimisti, večino nočitev beležijo med junijem in septembrom

Tudi koprski nastanitveni obrati so morali ob razglasitvi epidemije zapreti vrata in imajo zato izpad prihodkov, vendar na destinaciji večino prenočitev beležijo med junijem in septembrom, zato so glede prihajajočih mesecev optimisti, so pojasnili v Zavodu za mladino, kulturo in turizem Koper.

Na njihov informacijski center so tako dobili kar nekaj vprašanj potencialnih obiskovalcev glede koriščenja bonov, vendar za zdaj še težko napovedujejo glede letošnje poletne sezone, saj vsi ukrepi še niso znani.

"Zagotovo ostajamo optimistični, saj smo v Kopru vedno veliko delali na domačih gostih in je tudi odstotek domačih turistov precej visok," so navedli. Prednost Kopra je tudi v tem, da ima največ manjših nastanitvenih obratov, ki že lahko sprejemajo goste.

Po njihovih informacijah si številni ponudniki na različne načine prizadevajo, da bi v svoje nastanitve privabili čim več gostov. Nekateri jim ponujajo dodatna doživetja in ugodnosti.

Sicer pa tudi v koprskem zavodu za turizem načrtujejo kampanjo, ki bi temeljila na dodatnih doživetjih. Poleg tega se je Koper priključil kampanji Slovenske turistične organizacije Moja Slovenija, kot član Združenja zgodovinskih mest Slovenije pa pripravlja še vzporedno iniciativo Moje zgodovinsko mesto.