Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da predlagani zakon daje osnovo za določitev vodovarstvenih območij za varstvo podzemne vode v vodonosnikih vodnih teles podzemnih voda, ki se uporabljajo ali so namenjeni za oskrbo prebivalcev v omenjenih občinah v primorsko-notranjski regiji, za zavarovanje zdravja ljudi in nemoteno oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo ter za izpolnitev obveznosti države v okviru evropske direktive, na podlagi katere je treba zagotoviti varstvo vodnih teles za oskrbo s pitno vodo.

Predlagani zakon na vodovarstvenih območjih sicer določa osnovni splošni vodovarstveni režim, s katerim se omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje podzemne vode, oz. zaveže lastnike ali druge posestnike zemljišč na vodovarstvenih območjih, da ukrepajo na način, s katerim se zavaruje količina ali kakovost podzemne vode. Ukrepi se nanašajo na prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor, omejitev opravljanja dejavnosti in omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.

Na vodovarstvenih območjih je prepovedana tudi gradnja objektov in naprav, ki so namenjene proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, in za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, objektov in naprav za odlaganje odpadkov in objektov ter naprav na zakraselih območjih, če bi se z objektom ali napravo presekali kraški kanali in kaverne oz. zmanjšala njihova pretočnost.

Simon Zajc, minister za okolje in prostor

V zakonu je obravnavanih 41 zajetij, ki so vključeni v sistem javne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ali so namenjena javni oskrbi s pitno vodo. Predlagani zakon daje pravno podlago za uredbo, s katero bodo v nadaljevanju določena notranja vodovarstvena območja z različnimi stopnjami varovanja.

Vladna uredba bo na podlagi zakona v nadaljevanju opredelila tudi seznam zemljiških parcel, ki predstavljajo meje vodovarstvenih območij, ukrepe, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem območju in posameznih notranjih območjih, vrsto rabe vodnega telesa, navedbo lokalne skupnosti, če je vodno telo namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in nadzor nad izvajanjem predpisanega režima.

Območja zajemajo zaledja Pivke, Malenščice, Cerkniščice, Cerkniškega jezera in Obrha ter segajo vse do Snežnika in do hrvaške meje pri Babnem polju.

Na zalednem območju večine zajetij, ki so predmet zaščite, je značilen kraški tip vodonosnikov, za katere veljajo posebne hidrogeološke značilnosti. Zaradi zelo dobre prepustnosti karbonatnih kamnin se na kraških območjih onesnažena padavinska voda hitro infiltrira v podzemlje in po razpokah in kanalih z majhno samoočiščevalno sposobnostjo odteka proti izvirom in zajetjem, pojasnjujejo na ministrstvu. Zaradi posebnih značilnosti kraških vodonosnikov je tako večja nevarnost hitrega širjenja in dolgotrajnega pojavljanja morebitnega onesnaženja, izvajanje neprimernih dejavnosti znotraj zaledja pa lahko resno ogrozi njegovo kakovost.

Poseben primer je zajetje Malni 

Ministrstvo posebej izpostavlja zajetje Malni, ki se napaja z infiltracijo padavin z območja Javornikov, z dotoki vode s Cerkniškega polja in doline Pivke in na katerega je danes vezan obsežen vodovodni sistem Postojna-Pivka, ki s pitno vodo oskrbuje okoli 20.000 prebivalcev, kar je več kot 97 odstotkov vseh prebivalcev občin Postojna in Pivka. V njem so svoj optimalni rezervni vir zdaj prepoznale tudi obalne občine.

Črpališče Malni 

Za delovanje celotnega oskrbnega sistema predstavlja izpad vodarne Malni največjo grožnjo za stabilno delovanje, saj sistem nima zagotovljenih rezervnih vodnih virov. Zaradi tega državo k zakonskemu ukrepanju v obeh občinah pozivajo že dlje časa, na postojnski občini pa so pripravili celo svoj predlog zakona.

Tudi v povezavi z virom Malni sta bili Postojna in Pivka v nesoglasju z državo glede vojaškega vadbišča Poček. Rešitve, predlagane v zakonskem osnutku, določajo, da je na vodovarstvenih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih stavb in gradbeno inženirskih objektov ter izvedba novih prostorskih ureditev, namenjenih za obrambne dejavnosti, pri katerih se v zunanjem okolju uporablja strelno orožje ali druga eksplozivna sredstva, le če je njihova izvedba v skladu z državnim prostorskim načrtom, za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno okoljevarstveno soglasje.