Med strankami ima največ županskih kandidatov SDS

Glede na podatke, ki so bili v petek dopoldne dostopni na spletni strani prihajajočih volitev, se za županska mesta potegujejo 703 kandidati. Več kot polovica se jih na volitve podaja kot strankarski kandidati, saj je med njimi 401 kandidat posamezne stranke ter 25 kandidatov različnih koalicij. Preostalih 277 jih kandidira s podporo skupin volivk in volivcev.

Med strankami (brez upoštevanja skupnih kandidatov več strank) je po številu županskih kandidatov na prvem mestu SDS, ki ima kandidate v 72 občinah. Sledita ji SD z 69 kandidati ter SLS s 63. SMC bo na svojih prvih lokalnih volitvah poskusila osvojiti 40 županskih sedežev. NSi se v župansko tekmo podaja v 36 občinah, DeSUS v 19.

SNS ima deset županskih kandidatov, LDS osem, Solidarnost in Zveza za Primorsko po šest, po enega manj pa imata ZaaB in Demokratična stranka dela. Ostale stranke imajo manj kot pet kandidatov, 24 je med njimi takšnih, ki na županskih volitvah sodelujejo le v eni občini.

Najstarejša kandidatka v Piranu

Med 703 kandidati najstarejši šteje 74 let, najmlajši 22. Najstarejša je kandidatka Tatjana Voj (Zavezništvo za Piran) v Piranu, najmlajši Denis Lesjak (SDS) v Šentrupertu.

Prevladujejo moški. Za županska mesta se namreč poteguje 609 moških in 94 žensk. Med kandidati posameznih strank je največ žensk pri SDS in SMC - po deset, osem kandidatk ima SD, sedem SLS in DeSUS šest.

Ostale stranke imajo največ po dve županski kandidatki, nekatere pa tudi nobene. Tako na primer med desetimi županskimi kandidati SNS ni niti ene ženske. Prav tako nimata ženskih kandidatk Solidarnost ali Demokratična stranka dela, ki imata sicer po šest oz. pet županskih kandidatov.

Za mesta več občinskih svetih več kot 23.300 kandidatov

Za mesta v mestnih in občinskih svetih je več kot 23.300 kandidatov. Daleč največ, okrog 17.000, jih je na strankarskih listah. Na listah, ki so jih vložile skupine volivk in volivcev, je skupno skoraj 6000 kandidatov, okrog 380 pa jih je na listah različnih koalicij.

Po podatkih, ki so bili objavljeni v petek do 9. ure (ti sicer niso uradni in se na spletni strani še osvežujejo), je kot pri županskih kandidatih tudi kandidatov v občinske in mestne svete največ na listah SDS, in sicer skupaj 2817. SD jih ima 2400, SLS pa 2346. Sledijo NSi z 2169 kandidati, DeSUS z 2155 kandidati in SMC z 1681. Ostale stranke jih imajo precej manj, po številu svetniških kandidatov je na primer naslednja SNS s 304 kandidati.

Zastopanost spolov uravnotežena

Čeprav je tudi med svetniškimi kandidati več moških kot žensk, pa je zastopanost spolov bolj uravnotežena kot pri županskih volitvah. Za mesta v mestnih in občinskih svetih kandidira 12.828 moških in 10.482 žensk.

Najstarejši kandidat je Matija Kavtičnik, ki pri starosti 90 let kandidira v Dravogradu, najmlajša je Meta Katarina Tavčar, ki za vstop v občinski svet kandidira v Škofji Loki. Osemnajst let bo praznovala v tednu pred volitvami. Na dan volitev, 5. oktobra, pa jih bo rojstni dan praznovalo 57.

Skupno je na listah 158 kandidatov, ki bodo na dan volitev šteli 80 let ali več. 2960 pa jih bo na dan volitev imelo manj kot 30 let.

V 212 občinah bodo ob županih izbirali skoraj 3400 svetnikov

Tokrat bodo volitve potekale v 212 občinah, kar je največ doslej. Pred štirimi leti so volitve hkrati potekale v 208 od takratnih 210 občin; v dveh, Kopru in Trebnjem, je namreč ustavno sodišče zadržalo volitve na pobudo krajevnih skupnosti, kasneje dveh novonastalih občin Ankaran in Mirna. V slednji so vodstvo občine prvič volili leta 2011, v Ankaranu ga bodo tokrat.

Tokrat bodo nove župane izbirali v vseh 212 občinah, število svetnikov pa je odvisno od velikosti občine. Skupaj je okoli 3400 svetniških mest. Največ jih imata mestna sveta dveh največjih mestnih občin, Ljubljane in Maribora, in sicer po 45. Deset svetnikov ali manj ima 44 občin, od tega jih ima najmanjše število, ki je sedem svetnikov, 18 občin. V Ankaranu bo v občinskem svetu, ki se bo po tokratnih volitvah prvič konstituiral, 13 svetnikov, od katerih bo eden predstavnik italijanske narodne skupnosti.

V devetih občinah bodo namreč volivci volili tudi predstavnike narodnih skupnosti v občinski svet, v 19 občinah pa predstavnika romske skupnosti. Zakon sicer predvideva volitve romskega svetnika v 20 občinah, a v Grosuplju ni nobenega kandidata. Za svetniška mesta, ki pripadajo predstavnikom narodnih skupnosti in romske skupnosti, pa je skupaj 54 kandidatov.

Stroški volitev na občinah, razlike med njimi precejšnje

Razlike med občinami botrujejo tudi razlikam v stroških, ki jih bodo imele z izvedbo volitev. V drugi največji občini, Mestni občini Maribor denimo ocenjujejo, da bodo lokalne volitve stale med 130.000 in 160.000 evrov, odvisno od tega, ali bo treba izvesti tudi drugi krog volitev za župana. V občini Odranci, ki je po površini najmanjša občina, pa so na primer predvideni stroški precej manjši. V proračunu imajo zagotovljenih 12.000 evrov.

V Ljubljani imajo v proračunu za izvedbo volitev in referendumov rezerviranih 712.400 evrov, dejanska poraba pa bo, kot so pojasnili, znana po lokalnih volitvah.