ZRS Koper in TU Graz vabita na zaključni dogodek bilateralnega projekta, ki bo v torek, 6. decembra, v prostorih ZRS Koper, na Garibaldijevi 1, v Kopru. Dogodek bo potekal v dveh delih, o projektu in izsledkih pa smo govorili z eno izmed članic projektne skupine Vzhodnoazijskih zbirk v Sloveniji, Heleno Motoh.
ZRS KOPER VABI NA DOGODEK: O uporabi novih tehnologij pri predstavitvi vzhodnoazijskih zbirk v slovenskih muzejih
Koper
V prvem delu, z začetkom ob 10. uri, bo potekala predstavitev projekta in njegovih izsledkov. V drugem delu, z začetkom ob 14. uri, pa bosta na okrogli mizi Čemu digitalizacija?/ Why do we digitize? skupaj z drugimi priznanimi strokovnjaki sodelovali članici projektne skupine Vzhodnoazijskih zbirk v Sloveniji, Nataša Vampelj Suhadolnik in Helena Motoh. V nadaljevanju pa krajši intervju s slednjo.
Za kakšen projekt natančno gre?
V torek bomo predstavljali rezultate bilateralnega raziskovalnega projekta "Uporaba novih tehnologij pri predstavitvi vzhodnoazijskih zbirk v slovenskih muzejih". Projekt se zaključi z novim letom, potekal je tri leta, v njem pa so sodelovali raziskovalci dveh projektnih skupin, slovenske in avstrijske. Potekal je kot dopolnitev temeljnega raziskovalnega projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji (vodja dr. Nataša Vampelj Suhadolnik), v okviru katerega smo raziskovalci s FF UL, ZRS Koper in Slovenskega etnografskega muzeja pregledovali in popisovali vzhodnoazijske predmete v slovenskih zbirkah in postavili spletno bazo vzhodnoazijskih predmetov v Sloveniji.
Kakšni so izsledki projekta?
V projektu smo izvedli vrsto pilotnih študij, v katerih smo preučevali, kako z novimi tehnologijami (predvsem z digitalizacijo/3D modeliranjem in predstavljanjem v VR in AR okoljih) lahko bolje raziskujemo in predstavljamo muzejske zbirke. Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji so za takšne pristope še posebej zanimive, ker je večina vzhodnoazijskih predmetov v muzejskih depojih in torej fizično niso dostopni javnosti, poleg tega pa nam digitalizacija razpira tudi nove možnosti raziskovanja: povezovanje, primerjavo in rekonstrukcijo povezav med zbirkami in s posameznimi predmeti, ki so v zgodovini zašli morda v kako drugo zbirko, so kot darilo prešli v zasebno last in podobno.
Izsledke projekta bomo predstavili s tremi pilotnimi študijami digitalizacije predmetov iz Skuškove zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju (cesarski rezljani okvir za ogledalo, model kitajske hiše in tobačna pipa).
Kdo so bili člani projektne skupine?
Na ZRS Koper sem projekt vodila dr. Helena Motoh, na Tehniški univerzi v Gradcu pa dr. Gerald Kozicz. Na slovenski strani sta sodelovali še dr. Nataša Vampelj Suhadolnik in doktorska študentka Tina Berdajs, na avstrijski pa dr. Milena Stavric, dr. Albert Wiltsche in doktorski študent Max Frühwirt.
Koliko imamo v Sloveniji vzhodnoazijskih zbirk in v katerih muzejih jih najdemo?
V okviru krovnega projekta VAZ - Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji smo raziskovali nekaj največjih vzhodnoazijskih zbirk v Sloveniji: Skuškovo zbirko v Slovenskem etnografskem muzeju, zbirko Alme Karlin in zbirko azijskih predmetov v Pokrajinskem muzeju Celje, zbirko keramike v Narodnem muzeju Slovenije in zbirko razglednic Ivana Koršiča v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Poleg tega je v Sloveniji še kar nekaj pomembnih zbirk vzhodnoazijskih predmetov, ki jih še raziskujemo, seveda pa tudi veliko število posameznih predmetov v muzejskih inštitucijah, po gradovih in tudi v zasebnih zbirkah. S temi posameznimi predmeti se še posebej ukvarjamo v kontekstu nadaljevanja projekta VAZ z naslovom 'Osiroteli predmeti: obravnava vzhodnoazijskih predmetov izven organiziranih zbirateljskih praks v slovenskem prostoru', pri katerem sodelujemo FF UL, ZRS Koper in Pokrajinski muzej Celje.